(Pre)boj za Maribor: Gospodarsko rast čutijo le na vrhu

Tema druge od treh predvolilnih Večerovih okroglih miz pod skupnim imenom (Pre)boj za Maribor se je vrtela okrog socialne slike v Mariboru. Čeprav o socialnih ukrepih odloča pretežno država, to ne pomeni, da lokalna skupnost ni zavezana k blaženju socialnih stisk. In kar je še pomembneje - lokalna skupnost lahko razpne mreže, ki preprečujejo drsenje proti dnu, je uvodoma povedala voditeljica razprave, Večerova novinarka Andreja Kutin Lednik.
​Odgovore na vprašanja, kakšna je ta varnostna mreža v mariborski občini, kakšna bi lahko bila in kako izboljšati socialni položaj ranljivih skupin v mestu, je iskala z Marjano Bravc, direktorico mariborskega centra za socialno delo, Metodom Dolinškom, sekretarjem območnega združenja Rdečega križa Slovenije, Majdo Struc, predsednico Društva prijateljev mladine Maribor, in Borisom Krabonjo, humanitarcem in vodilno silo društva Upornik.

Stiska ne pojenja

Ena od ugotovitev okrogle mize je bila, da čeprav statistike poročajo o gospodarski rasti, podatki humanitarnih združenj kažejo, da tej rasti ne sledi tudi izboljšanje položaja občank in občanov v Mariboru. Na centru za socialno delo je bilo letos avgusta za kar sedem odstotkov prejemnikov denarne socialne pomoči več kot januarja. Prejemnikov te vrste pomoči je bilo avgusta 6130. "Res je, kar kaže statistika, tudi to, da se brezposelnost znižuje, ampak množice pred našimi vrati tega ne kažejo," je povedala Bravčeva in izpostavila dvoje. Da se nanje obrnejo ljudje prepozno, ko je znesek socialne pomoči, čeprav se je ta dvignil, prenizek, da bi lahko odpravil posledice, in da se socialna slika kaže tudi v razslojevanju: "Določene strukture so prikrajšane, druge si lahko privoščijo več."

​Družine z eno plačo ne morejo preživeti

​Majda Struc opaža, da se vse bolj širijo razlike med otroki, in to je ponazorila s konkretnim podatkom, da so njihove prostovoljke v ponedeljek pet ur delile otroško hrano. "V velikih stiskah so družine z enim zaposlenim. Družine z eno plačo ne morejo preživeti."

Ponižanje in stiska

Država se preveč naslanja na humanitarne organizacije, zakon predvideva, da lahko ljudje le dvakrat letno prejemajo finančno socialno pomoč, zato mora lokalna skupnost razmisliti, kako bo svoja sredstva, namenjena za socialo, delila, pravi Metod Dolinšek, ki dodaja: "To, da se ljudje ob sredah fizično postavijo v vrsto in čakajo na paket, to je ponižanje in stiska je takrat že prekleto velika. Nujno je treba spremeniti ta način in preiti na vavčerski sistem, pa bodimo vzorčni primer v državi." Izpostavlja še, da moramo začeti reševati razloge, vzroke za stisko ljudi, ne pa to le blažiti z deljenjem materialne pomoči: "Razmišljamo o projektih, ki bi nagovarjali razloge za te stiske, to je velik izziv, ampak Mariboru drugega, kot da se tega lotimo brez države, ne preostane."

Iščejo se junaki iz gospodarstva

Nezaupanje humanitarnim organizacijam je zgolj krinka, da se ljudem ne pomaga, je še opozoril Metod Dolinšek: "Gospodarska rast že je, ampak rezultate doživlja le en sloj gospodarstva. Naj se gospodarstveniki, ki se znajo v prvi vrsti postaviti za svoje pravice, postavijo v vrsto pred humanitarne organizacije, da bodo donirali, da bomo lahko recimo zgradili vstopno mesto za invalide v Punatu. Takšnih junakov ni. Bi pričakoval tekmovanje med gospodarstveniki, kdo bo dal več za skupno dobro. Naj se začne z imeni in priimki te objavljati, potem ne bodo s tako lahkoto grozili, da bodo selili proizvodnjo v tujino."
Dolinšek in Bravčeva, ki sta tudi mestna svetnika, sta izpostavila, da ima sedanja mestna oblast več posluha za socialo kot prejšnja. "Imamo zavetišče za brezdomce, ki je čudovito, ampak vedno polno. Tudi rezervne postelje so pogosto zasedene. Pomagali so nam vzpostaviti dnevni center za otroke in mladostnike, v katerega je vključenih 400 otrok," je dejala direktorica CSD Maribor.