Pred kratkim sem izvedel za namero občine, da preko javnega zbiranja ponudb odda svoje prostore v Gosposki 11 najugodnejšemu ponudniku, čeprav v teh prostorih že nekaj časa pod okriljem Društva Hiša! deluje Rajzefiber. Takšne odločitve občine ne razumem in ne podpiram. V Momentu smo potem napisali pismo podpore. Mislim, da je pismo podpore Rajzefibru pomembno predvsem zaradi vrednot, ki jih zagovarja. Ker samo na tak način se lahko spuščamo v boj z odločevalci. Rajzefiber udejanja in promovira te vrednote, zato ni zgolj partikularen primer - "nekega društva v krizi", ampak predstavlja skupno in skupnost. Je samo eno od društev/organizacij, ki svoje poslanstvo jemlje resno. Na internetu so komentarji, ki jih podpisniki peticije puščajo, tako pozitivni in navdihujoči, da so me spodbudili, da še bolje premislim o lastnem delovanju in učinkih, ki jih imam(o) na okolico/občane. Veliko dela nas še čaka. Vse nas.
Na občini očitno želijo Gosposko spremeniti v Miklošičevo, torej prestižno nakupovalno ulico. Življenjskost in živahnost, lokalnost in gostoljubje želijo zamenjati z brezglavim, generičnim, hektičnim, praznim potrošništvom. To ni razvojni preboj. To ni uspeh. To ni vizija. Občina menda ima prostor, da z voljo in interesom takšne in podobne postopke vodi drugače. Če župan deli vrednote, ki so napisane v pismu, se bo v njih prepoznal in ugotovil, v kakšnem neskladju z njimi je odločitev o javnem zbiranju ponudb za najem Gosposke 11. Če bi to preklical, bi s tem dal mestu signal, da dela v smeri odprtega, vključevalnega, inovativnega, pravičnega, gostoljubnega, solidarnega ... mesta.
Brez Rajzefibra bi Maribor razumel na drugačen, upam si reči, slabši način
