prof. dr. Andrej Janež
Inzulin, nujno potrebno zdravilo za ljudi s sladkorno boleznijo tako tipa 1 kot tipa 2, ki imajo izčrpane beta celice v trebušni slinavki in jim tega pomembnega encima ne izloča več, letos praznuje sto let od terapevtskega odkritja. Le še v hudi mori lahko sanjamo, kako se je godilo ljudem s to boleznijo pred inzulinom. Z enim od glavnih strokovnjakov za diabetologijo prof. dr. Andrejem Janežem smo prerešetali nove znanstvene dosežke za izboljšanje življenja ljudi s sladkorno boleznijo in presnovnimi boleznimi, povezanimi z njo.
Med osnovnimi dnevnimi bolusnimi inzulinskimi analogi in inzulinom, ki bi ga lahko jemali le enkrat na teden, je teh sto let. Prof. Janež je z ekipo testiral inzulin, ki se uporabi le enkrat na teden, kar bi za ljudi pomenilo konec vsakodnevnega »pikanja« z iglami. Zadnje je, še vedno, največkrat vzrok za zavlačevanje uvedbe inzulina. »Ko bom enkrat dobil inzulinske injekcije, je pa res konec,« večkrat slišimo reči ljudi z diabetesom, ki le stežka sprejmejo, da je čas za inzulinsko terapijo. Vendar ni konec. Znanost se nezadržno hitro loteva tudi takih povsem praktičnih težav ljudi s temi boleznimi.
Testiranje enkrattedenskega inzulina je prof. Janežu in ekipi prineslo objavo strokovnega članka v ugledni reviji z najvišjim faktorjem vpliva The New England Journal of Medicine (NEJM), kar je za zdravnika podoben dosežek kot najdaljši polet v Planici za smučarskega skakalca. Objava je bila krona nekajletnega prizadevanja klinike za boljše življenje ljudi s presnovnimi boleznimi, kamor sodi tudi sladkorna bolezen. Pred njimi pa je znova razburljivo obdobje: prihaja novo zdravilo proti debelosti, presnovni motnji, ki spremlja diabetes in številne ljudi še posebej močno potegne v začarani krog presnovnih bolezni.
Inzulin pred sto leti in novi enkrattedenski inzulin, katerega raziskovanje učinkovitosti ste končali lani z vašo objavo. Kakšna je razlika? Kaj pomenijo takšni dosežki v življenju človeka s sladkorno boleznijo?
Danes vemo, da ima veliko bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 zadržke pri uvedbi inzulinske terapije zaradi potrebe po vsakodnevnih injekcijah. Nova inzulinska formulacija, inzulin icodec, ki se odmerja le enkrat na teden, bo bolnikom omogočala le enkrattedensko aplikacijo ob enaki učinkovitosti in varnostnem profilu. Rezultati naše študije so bili za obravnavo naših bolnikov zelo pomembni. Pokazali so namreč, da je enkrattedenski inzulin po klinični učinkovitosti primerljiv z zlatim standardom v zdravljenju, inzulinom glarginom. Prav tako je bila primerljiva varnost, to je tveganje za pojav klinično pomembnih in hudih hipoglikemij, kar je prav tako pomembno. Vesel sem, da konec leta naš center vstopa v sklepno fazo kliničnega testiranja tega novega kandidatnega inzulina. Če bodo rezultati ugodni, bo verjetno ta inzulin klinično na voljo v letu 2023.
Svoje bolnike želite čim dalj časa obdržati brez inzulina, a dobijo ga, ko je pač potreben. Osnova zdravljenja sladkorne bolezni in metabolnega sindroma so ukrepi za spremembo življenjskega sloga. Če to ne gre, dodate peroralna antidiabetična zdravila. Vse je zelo personalizirano, saj bolniki še zdaleč niso enaki. Kaj je še vedno največji izziv odraslih s sladkorno boleznijo tipa 2?
Prav gotovo uvedba inzulinske terapije. Zdravljenje z inzulinom prinaša samokontrolo glukoze, ki postane nujni, temeljni del zdravljenja. Če ima bolnik s sladkorno boleznijo tipa 2 le bazalni inzulin enkrat na dan in je ta pravilno odmerjen glede na njegove metabolne potrebe in izvide samokontrole, je tveganje za hipoglikemijo zelo majhno. To tveganje dodatno zmanjša še uporaba novejših inzulinskih analogov. Problem hipoglikemij stopi v ospredje, ko bolnik potrebuje poseben, tako imenovani prandialni inzulin, to je hitri analog inzulina ob obroku hrane. Tu mora bolnik znati odmerek inzulina prilagajati, znati mora prešteti ogljikove hidrate v obroku in upoštevati dnevne aktivnosti. Vsaka napačna odločitev močno poveča tveganje za hipoglikemijo. Tu je najpomembnejša dobra edukacija in zahteva izkušen diabetološki tim.
Debelost je eden izmed najpomembnejših spremljevalcev ljudi s sladkorno boleznijo. Zdravniki si jo želijo zdraviti ne le simptomatično, ampak tudi vzročno. Vaš tim je že leta 2008 začel proučevati povezovanje reproduktivnega in presnovnega sistema prek glukagonu podobnega peptida GLP-1, s tem pa testiral zdravilo, ki je pred nedavnim dobilo dokazano moč v zdravljenju debelosti.
K raziskovanju nas je gnala iskrena želja, da bi lahko presnovno zelo ogrožene bolnice s sindromom policističnih jajčnikov (PCOS) zdravili kako drugače, kot to omogoča bolj ali manj ne prav zadovoljivo simptomatsko zdravljenje. Za cilj smo si postavili čim učinkovitejše hujšanje bolnic, ki s spremembo življenjskega sloga in metforminom niso dosegle želenega zmanjšanja telesne mase, so bile odporne proti inzulinu in bolj ogrožene za razvoj metabolnega sindroma. Debele bolnice s PCOS smo zdravili z dolgo delujočim mimetikom inkretinov GLP-1 analogom liraglutidom. To zdravilo je bilo znano ne le, da dobro uravnava sladkor v krvi, temveč je bil znan tudi ugoden vpliv na zmanjšanje telesne mase tako pri bolnikih s sladkorno boleznijo kot tudi pri debelih ljudeh, ki niso imeli sladkorne bolezni. Z endokrinologinjo prof. dr. Mojco Jensterle sva bila s to raziskavo prva, ki sva liraglutid proučevala pri bolnicah s PCOS. Celo pri bolnicah s PCOS, ki še niso bile zdravljene z metforminom, je bil učinek liraglutida uspešnejši.
prof. dr. Andrej Janež
Debelost je znova v središču pozornosti, predvsem, ker je bilo za zdravljenje debelosti pred nedavnim registrirano učinkovito zdravilo, prav tako iz skupine zdravil, ki delujejo prek glukagonu podobnega peptida GLP-1. Komu bo to zdravilo namenjeno?
Novo zdravilo omogoča učinkovito zmanjšanje telesne mase pri ljudeh s sladkorno boleznijo, vendar moram priznati, da smo tudi pri bolnikih, ki smo jim glikemijo uravnavali z manjšimi odmerki agonistov GLP-1, kot je odmerek novega zdravila proti debelosti, uspešno zmanjšali telesno maso. Ta zdravila so zelo dobrodošla pomoč. Samo s priporočili o gibanju in drugih spremembah življenjskega sloga bolniki težko shujšajo, to je realnost. Pri zdravljenju debelosti zagovarjam personaliziran pristop, saj se mi zdi, da je posebej pri bolnikih s presnovnim sindromom zelo veliko dejavnikov, ki vplivajo na potek in uspešnost zdravljenja. Zdravila proti debelosti bodo bolj nekakšen most do pozitivnih sprememb življenjskega sloga, pomagala bodo pri obvladovanju sladkorne bolezni in pogosto pridruženih srčno-žilnih bolezni. Več kot 80 odstotkov ljudi s sladkorno boleznijo ima tudi čezmerno telesno maso.
Pred leti je slovenska diabetologinja prostodušno dejala, da kar pove svojim bolnikom, da z glikiranim hemoglobinom 9 delajo samomor. Da »blage« sladkorne bolezni, ki v njihovem jeziku pomeni »samo malo višji sladkor«, ni. Tveganje za zaplete je tudi pri teh ljudeh visoko.
Res je. Tveganje za zaplete začne strmo, eksponentno rasti, če vrednosti glikiranega hemoglobina presegajo sedem odstotkov. Z drugimi besedami: če bolniku uspemo znižati njegovo povprečje za odstotek, kot smo videli v raziskavi UKPDS, to pomeni manjše tveganje za smrt zaradi sladkorne bolezni, 37 odstotkov manj možnosti je za zaplete na malem žilju in kar 43 odstotkov manj tveganja za amputacije. Pomembno je tudi, da sladkorno bolezen čim hitreje odkrijemo. Za vsako prepozno odkrito bolezen vemo, da si vsak zamujen dan telo glikemično zapomni. Škoda začne nastajati, še preden se pokažejo zapleti, zato je njeno odkrivanje ključnega pomena za izide zdravljenja. Pozneje pa pravilni izbor zdravil pomembno vpliva na izhode zdravljenja.
Kako bo v prihodnosti potekalo zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2?
Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 bo v bližnji prihodnosti potekalo tako, da bo imela oseba za uravnavanje glikemije en ali dva peroralna antidiabetika na dan in le eno aplikacijo izbrane injekcijske terapije na teden. To bo omogočilo dobro glikemično urejenost, manjše tveganje za srčno-žilne aterosklerotične dogodke, ob tem pa majhno tveganje za klinično pomembne hipoglikemične dogodke in dobro varnost.
Katere pomembne znanstvene novosti prihajajo v zdravljenje ljudi s sladkorno boleznijo v prihodnjih nekaj letih?
Pomemben napredek v inzulinski terapiji bo novi tedenski bazalni inzulin. Iščejo se rešitve za ustreznejši hitro delujoči inzulin, ki bo še krajši v svojem farmakokinetičnem delovanju. To bo še posebej pomembno za zdravljenje z inzulinsko črpalko. V zadnjih fazah testiranja so tudi dvojni inkretinski agonisti, ki še učinkoviteje naslavljajo čezmerno telesno maso in odlično urejajo glikemijo brez tveganja za hipoglikemijo. Na pohodu je nova generacija neprekinjenega merjenja glukoze s senzorjem, ki se bo razširila tudi pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2. Vse te novosti bodo osebam s sladkorno boleznijo poskušale zdravljenje narediti še učinkovitejše, varnejše in udobnejše.
Preberite več zanimivih vsebin
v novi digitalni prilogi 'Sladko življenje',
brezplačno.
