Manija črnega petka se je letos začela še pred novembrom, vrhunec pa bo dosegla jutri. Kupci s(m)o svoje nakupovalne navade tekom koronakrize drastično spremenili. Nakupi so se preselili na splet, kjer iščemo ugodne in akcijske ponudbe izdelkov skozi celo leto. Celo termin črni petek in ponudbe v povezavi s tem nakupovalnim praznikom v statistikah spletnih iskalnikov beležijo rast še bistveno pred zadnjim petkom v novembru – najbolj zagreti akcije z oznako črni petek na širnem spletu iščejo že konec poletja.
Izdelki se dražijo, popusti so le obliž
Koronakriza pa ni spremenila le naših nakupovalnih navad, korenito so se spremenile tudi razmere na trgu. Zaradi pomanjkanja surovin, polizdelkov in okrnjeno proizvodnjo se dražijo malodane vse surovine, vključno z embalažnino in stroški transporta, posledično se dražijo tudi sami izdelki. Vsem naštetim dejavnikom sledijo še zamude v celotni nabavni verigi, dobave izdelkov, tem pa sledijo informacije, da nekateri izdelki niso dobavljivi oziroma so do nadaljnjega razprodani.
Prav zato so številni slovenski spletni trgovci letošnje promocijske aktivnosti glede črnega petka po vzoru »kitajskih kolegov« zagnali že (vsaj) mesec prej. Novembra skorajda ni moč najti spletne trgovine in njenega tedenskega e-obvestilnika, kjer ne bi bila omenjena besedna zveza črni petek.
Kaj nam torej prinese črni petek? Tradicionalno gre za začetek razprodaj in nakupovalne mrzlice, nekakšno tekmovanje za čim višjimi popusti. Tekmovanje, ki na koncu lahko preraste celo v norost in pretirano potrošnjo, ki izčrpa našo denarnico in dodatno obremeni okolje.
Slaba praksa, ki jo žal zadnja leta vse pogosteje videvamo tudi pri slovenskih spletnih trgovcih, je, da v akcijah črnega petka promovirajo predvsem izdelke, ki jih sicer ne morejo prodati, ter umetno višanje cen in posledično prikazovanje »bajnih« popustov, ki to pravzaprav niso – saj so cene v praksi enake ali zelo podobne cenam, ki so veljale teden ali dva pred akcijo. To vsekakor ni v duhu črnega petka.
Uprimo se impulzivnim in nepotrebnim nakupom
V času pred novim letom, začenši s črnim petkom, se vsako leto srečujemo s pretirano in neodgovorno potrošnjo. Impulzivni in nepotrebni nakupi, ki so rezultat nakupovalne mrzlice, imajo velikokrat zelo kratek rok uporabe. V podjetju A1 Slovenija zato v času, ko je splet preplavljen s privlačnimi ponudbami, s šaljivo kampanjo Nakupolovec skupaj z znanim slovenskim igralcem Jurijem Zrnecem opozarjajo na nespametne nakupe.
Študije kažejo, da je 60 % nakupov, opravljenih na črni petek, impulzivnih in da kar 80 % vseh izdelkov zavržemo. Tovrstno nakupovanje namreč velikokrat ne izhaja iz resnične potrebe, temveč iz želje in bojazni, da ne bi zamudili nemalokrat le na videz ugodnih ponudb. Marsikdo se po takšnem nakupu sooča z občutkom kesanja in primanjkljajem na bančnem računu, kar negativno vpliva na posameznikovo počutje. Zato ne preseneča, da naj bi kar 42 % uporabnikov v preteklosti že obžalovalo svoj nakup na črni petek.
Moda je glavni navdih za (spletne) nakupe
Mastercard v najnovejši raziskavi Masterindex razkriva porast spletnega nakupovanja, saj vedno več vprašanih verjame, da je tovrstno nakupovanje varno. Kot v preteklem letu je še vedno največ nakupov opravljenih v slovenskih spletnih trgovinah. V primerjavi z gotovino, ki z leti upada, se krepi uporaba plačilnih kartic, na priljubljenosti pa tudi pridobiva plačevanje z mobilnim telefonom in drugimi pametnimi napravami.
Spletno nakupovanje je vse bolj priljubljena praksa nakupovanja, na katerega prisega že več kot tri četrtine Slovencev (78 %), med njimi skoraj petina po spletu nakupuje pogosto (32 %). Kar 70 % Slovencev pa je nakup opravilo v mesecu oktobru. Novembra utegne statistika zabeležiti še višji odstotek.
Največ Slovencev preko spleta še vedno kupuje oblačila, obutev in modne dodatke (58 %), takoj za tem pa elektronske izdelke (38 %) in kozmetične izdelke (26 %). Tudi nakupi vezani na prosti čas ne zaostajajo, v letošnjem letu je namreč več Slovencev (25 % v primerjavi 16 % l. 2021,) po spletu kupilo turistične produkte (karte, prenočišča, vstopnice), 20 % (v primerjavi s 14 % 2021) pa storitve turističnih agencij. Prav tako je več Slovencev po spletu kupilo vstopnice za kulturne prireditve (porast s 16 % v letu 2021 na 22 % v letu 2022) ter hrano in pijačo v restavracijah, ki ponujajo dostavo na dom (občuten porast z 8 % v letu 2021 na 19 % v letu 2022).
Vprašani odgovarjajo, da še vedno najpogosteje nakupujejo v slovenskih spletnih trgovinah (43 %), le petina več nakupov opravi v tujih spletnih trgovinah (20 %). Najpogosteje uporabljena metoda plačila v slovenskih spletnih trgovinah je plačilna kartica (57 %), z nekoliko manj odstotnimi točkami je to tudi priljubljena metoda za plačila v tujih spletnih trgovinah (52 %).
Črni petek za okolje
Spletno nakupovanje, ki je med pandemijo koronavirusa doživelo pravi razmah, predstavlja tudi veliko obremenitev za okolje. Predvsem v obliki embalaže in izpustov, ki jih ustvarita logistika in dostava blaga prek spletnih trgovin. Te pogosto izdelke pridobijo od dobaviteljev in prepakirajo, takšna praksa pa ustvarja še več odpadkov in povečuje potrebo po embalaži.
Dejstvo je, da proizvodnja novih izdelkov povečuje ogljični odtis in negativno vpliva na podnebne spremembe, zato se je pred nakupom slehernega novega izdelka potrebno vprašati, ali ga zares potrebujemo. Črni petek gor ali dol.
Pazite na prevare pri spletnih nakupih
Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT v sklopu programa Varni na internetu opozarja na previdnost pri spletnem nakupovanju. Ameriški »nakupovalni praznik« črni petek se je dodobra prijel v Sloveniji, kar izkoriščajo tudi spletni goljufi. Kot izpostavljajo na SI-CERT, so zaznali nove pristope k zavajanju potrošnikov. Ker v mesecu akcij in popustov nizke cene ne bodo tako neobičajne, je potrebno preveriti tudi druge znake, ki lahko kažejo na prevaro.
Spletni goljufi pozorno spremljajo vse modne trende in sledijo povpraševanju ter prilagajajo svoje lažne spletne trgovine. Tako so na SI-CERT v dobrem mesecu dni obravnavali že trinajst lažnih spletnih trgovin s čevlji in športno obutvijo. Goljufi so šli še korak dlje in lažnim trgovinam dodali »lokalno noto«, tako v naslovu spletne strani poleg blagovne znamke vidimo tudi »slovenija«, »slovenia« in/ali »ljubljana«. S tem ustvarjajo vtis, da gre za slovenskega distributerja za znano znamko in zato zaupanja vrednega trgovca. Kot poudarjajo na SI-CERT, to niso slovenska podjetja, kljub slovenskemu imenu v naslovu spletne strani. Prevarani potrošniki poročajo, da so na teh straneh obutev naročili in jo tudi plačali, a ta nikoli ni prispela na njihov dom, ali pa so prejeli ceneni ponaredek.
Vse obravnavane lažne spletne trgovine so zasnovane po istem vzorcu; izdelki znanih blagovnih znamk so na voljo po izjemno nizkih cenah, dostava je brezplačna po celem svetu, vsi izdelki so na zalogi, ni pa nobenih podatkov o samem podjetju, ki stoji za trgovino. Tudi vizualno so si te lažne trgovine precej podobne, prav tako so, z izjemo imena trgovine, praktično prekopirani njihovi opisi in vsa ostala vsebina na strani.
Tudi če goljufi prekopirajo podobo in ukradejo podatke drugega podjetja, ne morejo ponarediti podatkov o registrirani domeni – ti vsebujejo natančno informacijo, kdaj je domena registrirana. Uporabniki lahko na strani whois.domaintools.com enostavno preverite domeno in ugotovite, da so domene lažnih spletnih trgovin precej mlade, zakupljene pred nekaj meseci ali tedni. Domene so registrirane na Kitajskem, čeprav gre večinoma za ameriške korporacije, mnogi podatki o podjetju, ki je registriralo domeno, pa so zakriti.
Prevare prek e-poštnih obvestil o dostavi
Posledica številnih spletnih nakupov bodo tudi polni elektronski nabiralniki z obvestili dostavnih služb. Na SI-CERT že od marca 2020 strmo raste število prevar, kjer goljufi zlorabljajo podobo in ime dostavnih služb (Pošta Slovenije, DHL, DPD …), s ciljem pridobiti podatke kreditnih kartic. Goljufi pošiljajo elektronska sporočila, da nas čaka paket, plačati moramo le še stroške dostave ali posodobiti določene podatke. Vendar povezava (celo QR-koda) pelje na lažno spletno stran, kjer naj bi vpisali podatke kreditne kartice. Posledično lahko goljuf pridobljene podatke zlorabi in kreditno kartico uporabi za nakupe na drugih spletnih mestih ter povzroči precejšnjo finančno škodo.
Nevarni lažni spletni oglasi
V mesecu reklam in popustov so naši kanali na družbenih omrežjih polni oglasov. Med njimi se zagotovo najdejo tudi oglasi prevarantov, ki se oglašujejo enako kot vsi ostali, saj se jim to preprosto splača. Velja neko splošno prepričanje, če se nek izdelek oglašuje, potem gre za preverjenega, zanesljivega trgovca, kar pa ne drži. Spletni goljufi pogosto zakupijo oglase, da pripeljejo obiskovalce do svojih lažnih trgovin, saj je nekaj sto evrov vložka zelo malo v primerjavi z visokimi zneski, ki zaslužijo pri tovrstnih prevarah.
