Moški dobivajo prvo presejanje za moškega raka, raka prostate

Prihajata še dva, eden bo prvi presejalni program za moškega raka, raka prostate. Večina rakov prostate je neagresivna in vsi bolniki ne potrebujejo zdravljenja, temveč le spremljanje.

Za raka prostate je značilno, da se razvija počasi. V začetni stopnji razvoja bolezni, ki lahko traja tudi več let, bolezen ne povzroča nikakršnih simptomov oziroma so ti povsem neznačilni. Pogosto so posledica spremljajočih stanj, na primer povečane prostate, okužbe sečil. Lahko se pojavijo težave pri odvajanju seča (povečana pogostost odvajanj, šibkejši curek, potreba po hitri izpraznitvi sečnega mehurja), genitalna bolečina in motnje spolne funkcije. Pogosto je prvi znak bolezni povišana vrednost PSA (prostata specifični antigen) v krvi. To je preprosta laboratorijska preiskava, ni težko dosegljiva in bolniki so nanjo velikokrat napoteni. To seveda ni težava, težava pa je v vrednosti in tolmačenju vrednosti PSA. Preiskava namreč temelji le na višini vrednosti PSA v krvi, kar zaradi visoke občutljivosti testa povzroča čezmerno diagnosticiranje in zdravljenje. Tako odkrivamo veliko število počasi rastočih tumorjev z nizkim tveganjem, ki pa ne ogrožajo življenja, a pogosto se vseeno uvedejo diagnostični postopki in celo postopki zdravljenja. Posledice čezmernega diagnosticiranja in zdravljenja pa moškim lahko naredijo nepopravljivo škodo denimo pri spolnem zdravju in odvzamejo možnost kakovostnega življenja. Šele z nadaljnjimi preiskavami v procesu diagnostike, kot so računalniška tomografija (CT), magnetna resonanca (MRI), scintigrafija kosti in biopsija prostate, se potrjuje diagnoza raka prostate in določa, za kakšnega raka prostate gre. 

Priložnostno, neorganizirano presejanje lahko povzroča več škode kot koristi

Tako torej v Sloveniji trenutno poteka tako imenovano priložnostno, neorganizirano presejanje za raka prostate, ki moškim povzroča več škode kot koristi, so ob začetku meseca, ki je posvečen ozaveščanju o moških rakih, sporočili z Onkološkega inštituta Ljubljana.

»Rak prostate je precej drugačen od večine drugih rakov, saj napreduje počasi, večina teh rakov je neagresivnih, ne ogrožajo življenja in ne zahtevajo zdravljenja, ampak le spremljanje. S tem se izognemo težavam, ki jih lahko povzroči nepotrebno zdravljenje, ne da bi vplivali na preživetje posameznika. Nekateri raki prostate pa so lahko agresivni, hitro napredujoči, vplivajo na kakovost življenja bolnikov in ogrožajo njihovo življenje. Ti potrebujejo zdravljenje,« je povedala mag. Janka Čarman, vodja strokovne skupine Državnega programa za obvladovanje raka (DPOR) za raka prostate.

Priporočila Sveta EU so države članice pozvala, naj ocenijo izvedljivost in učinkovitost organiziranega presejanja raka prostate pri moških na podlagi testiranja na PSA v kombinaciji s slikanjem z MRI kot nadaljnjo preiskavo. In tega so se v Sloveniji tudi s spodbudo drugih že uveljavljenih uspešnih programov presejanja »na polno« lotili.

Organizacija presejanja že poteka

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana so skupaj s partnerji (UKC Ljubljana ter Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani) že začeli pripravljati strokovno podlago za vzdržno in z dokazi podprto uvedbo novega presejanja za raka prostate. Vzpostavitev in uvedba novega presejalnega programa za raka prostate je tudi eden izmed najpomembnejših ciljev DPOR.

Eden od najpomembnejših ciljev presejalnega programa bo poiskati tiste moške, ki imajo agresivnega raka. Poleg vrednosti PSA je treba zato vključiti slikanje z MRI za opredelitev klinično pomembnih rakov, kar zmanjša potrebo po biopsiji prostate za tretjino – s tem izboljšamo razmerje med morebitno škodo in dobrobitjo za bolnika, je povedala dr. Janka Čarman.

Že dolgo je ne le iz raziskav, temveč tudi iz izkušenj z drugimi organiziranimi presejanji znano, da lahko država z organiziranim populacijskim presejanjem reši več življenj. Ta namreč omogočajo, da pravočasno prepoznamo zgodnje znake in simptome ter bolezen odkrijemo v zgodnji fazi, ko je ta še obvladljiva in so možnosti za ozdravitev velike, kakovost življenja pa boljša. Presejalni programi za rake, ki smo jih uvedli tudi v Sloveniji, so z zgodnjim odkrivanjem že zmanjšali umrljivost za rakom dojk, debelega črevesa in danke ter rakom materničnega vratu. Pri raku debelega črevesa in danke ter raku materničnega vratu jim je s presejalnimi programi uspelo zmanjšati tudi incidenco teh rakov. Kot je bilo slišati na novembrskem strokovnem srečanju o presejalnem programu ZORA, ki letos praznuje 20-letnico obstoja, sta za uspešen državni program presejanja najpomembnejši organizirano aktivno vabljenje ljudi in sodelovanje na več ravneh zdravstva, da se ljudje presejanja udeležijo. Še tako dobra organizacija presejanja ne pomaga, če se ljudje na vabila na odzivajo. 

Populacijska presejanja so eden od ciljev vseevropskega kodeksa proti raku

Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v razvitem svetu in Sloveniji. Po podatkih Registra raka RS je bilo v Sloveniji leta 2019 na novo odkritih več kot 1.500 bolnikov z rakom prostate. Čeprav je petletno preživetje slovenskih bolnikov z rakom prostate več kot 95-odstotno, vsako leto zaradi te bolezni umre kar 400 moških. Slovenija pri tem ni izjema, podobno stanje je v drugih državah EU. Med 12 nasveti za zmanjšanje zbolevanja za rakom evropskega kodeksa za boj proti raku je tako tudi poziv k sodelovanju v organiziranih presejalnih programih za raka.