Naslednjih tehnoloških novosti vsekakor ne gre spregledati, saj orjejo ledino vsaka na svojem področju.
Kemija za še bolj pristno uporabniško izkušnjo
Očala za navidezno resničnost (VR) lahko trenutno simulirajo realistična okolja in vaše možgane zavedejo, da mislijo, da so dejansko tam. Toda raziskovalci na Univerzi v Chicagu so šli še korak dlje, in sicer s simulacijo fizičnih občutkov z uporabo kemikalij, ki se nanašajo na kožo uporabnika. Sama izvedba je precej poenostavljena – v obliki zapestnice s petimi različnimi snovmi, kot sta hladilni mentol in grelni kapsaicin, ki ustvarjajo občutke (beri: sprožijo različne dražljaje), ki ustrezajo temu, kar uporabnik doživlja v virtualni resničnosti. Kemikalije – varne za ljudi – se dozirajo s posebnim sistemom nosljivih obližev in črpalk, ki jih lahko nosimo kjer koli na telesu. Dokler so v neposrednem stiku s kožo, bodo obliži delovali – tudi na obrazu. Rezultati so po besedah ljudi, ki so novotarijo že preizkusili, naravnost fascinantni, prav zato znanstveniki že govorijo o tem, kako bo ta inovativna metoda, poimenovana »kemična haptika« naredila VR-izkušnjo še bolj poglobljeno.
{api_embed_photo}727942{/api_embed_photo}
Vam pušča voda?
Ameriško podjetje Phyn je predstavilo novo rešitev za nadzor puščanja vode v domovih. Phyn Plus ponuja mobilna obvestila v realnem času, ko v domu zazna puščanje. Kako deluje? Naprava zaznava spremembe vodnega tlaka in ugotavlja, kje v hiši ali stanovanju teče voda. Za razliko od drugih tovrstnih naprav uporablja ultrazvočne senzorje, s katerimi natančno zazna, kdaj se posamezna pipa vklopi in izklopi. Preko aplikacije ali spletne nadzorne plošče lahko spremljamo porabo vode po mesecih, dnevih, urah ali v realnem času, ne da bi nam bilo treba plačati mesečno naročnino. Skladno s pridevnikom pametni Phyn Plus ponuja tudi integracijo s pametnima pomočnikoma Amazon Alexa in Google Asistent, združljivost s standardom IFTTT pa omogoča, da se lahko podatki naprave uporabijo za sprožitev drugih samodejnih dejanj v povezanem domu. Tako lahko tudi na daljavo izklopite vodo in preprečite katastrofo.
{api_embed_photo}727941{/api_embed_photo}
Kompaktna telovadnica
Ker nas pandemija še vedno (pretežno) zadržuje med štirimi stenami oziroma v zaprtih prostorih, se morda zdi obisk telovadnice nemogoč. Tu pa nastopi Speediance, pametna domača telovadnica »pasme« vse-v-enem, ki vam omogoča, da z lahkoto izvajate več kot sto vaj. Ena boljših lastnosti so tudi kompaktne mere, saj ima, ko je pospravljena, resnično majhen odtis. Speediance je opremljen z 21,5-palčnim zaslonom na dotik, ki visi na ukrivljenem nosilcu. Zasnova izničuje potrebo po namestitvi ali stenski montaži in, ko je zložen, zavzame le tretjino kvadratnega metra prostora! Poleg podporne palice so štiri pritrdilne zanke, ki omogočajo uporabo uteži. In ko že govorimo o dodatkih, je Speediance z lastnim naborom pametnih dodatkov, ki vključujejo palico, klop, trakove in še marsikaj drugega – pač za vsako mišično skupino v našem telesu. Ne glede na to, ali bomo dvigali uteži ali pa se posvetili kateri drugi izmed več kot stotih vaj, ki se nam izpišejo in narišejo na zaslonu, nam bo s pametno telovadnico vsekakor zmanjkalo izgovorov za slab(š)o kondicijo.
{api_embed_photo}727940{/api_embed_photo}
Avtonomni podvodni robot
Benthic Rover II je robot velikosti kompaktnega avtomobila, na račun dveh debelih gosenic pa je morebiti celo bolj podoben tanku. Tanku za znanstvene namene. Opremljen z dvema jeklenkama za zrak in kamerami ter umetno pametjo roma po pacifiškem morskem dnu na globinah okoli 4000 metrov in išče namige o tem, kako se v globinah oceana predeluje ogljik. Zakaj je robot zanimiv za tehnične navdušence? Z več vidikov – prvi je njegova avtonomnost, drugi dejstvo, da se ne potopi oziroma zakoplje v mehak pesek, tretji, da kljubuje pritisku (ki na takšni globini nikakor ni majhen), četrti, da je kos hudemu mrazu, in peti, da kljubuje slani vodi (in posledično koroziji). Robot tako v svojih dve in pol uri dolgih seansah zbira podatke o tem, kaj se dogaja v globinah oceana. Za razliko od vesolja, kjer je možna komunikacija prek radijskih signalov, se mora za sporočanje svoje (približne) lokacije zanašati na akustične signale.
{api_embed_photo}727949{/api_embed_photo}
Očala za popolno zasebnost
Apple bo očitno dal nov pomen izrazu »le za vaše oči«. Podjetje je namreč na ameriški patentni urad poslalo vlogo, v kateri so opisana očala, ki zameglijo vsebino na zaslonu (mobilne) naprave, razen če uporabnik nosi posebna očala za njen ogled. Čeprav sheme v patentu prikazujejo rabo v navezi s pametnimi telefoni, bi utegnila biti tovrstna tehnologija uporabna tudi pri drugih napravah, ki premorejo zaslon in kamero, torej tudi s prenosniki, tablicami, nekaterimi televizorji in celo pametnimi urami. Opis tehnologije predvideva prepoznavo obraza uporabnika in zaznavanje prisotnosti očal za zasebnost in aktivacijo zameglitve oziroma »grafičnega popačenja« vsebine na zaslonu, kar bi jo naredilo neberljivo okolici oziroma bi jo lahko prebral le uporabnik, ki nosi omenjena očala. Ali bodo Applova očala za t. i. mešano resničnost res prišla na trg, bo jasno že prihodnje leto – patent namreč še ni zagotovilo, da bo končni izdelek tudi dejansko ugledal luč sveta.
{api_embed_photo}727943{/api_embed_photo}
Vlaki na baterije
Hiter tempo razvoja električnih vozil je spodbudil znanstvenike, da so preverili, ali bi elektrifikacija lahko vstopila tudi v železniški promet. Posebej redko poseljena območja v velikih in prostranih državah, kjer razen železniških tirov ni druge infrastrukture, so lahko velik izziv. Ameriški znanstveniki so tako že opravili prvo domačo nalogo. Izračunali so, da povprečen tovorni vlak v ZDA prevozi 241 kilometrov na dan. Raziskovalci so nato ustvarili dovolj veliko baterijo, da lahko premaga to razdaljo kot del velikega tovornega kompozita (štiri lokomotive, 100 tovornih vagonov in približno 7000 ton »koristnega« tovora). Ugotovili so, da bi baterija iz litij-železovega fosfata omogočala zalaganje vsake od štirih lokomotiv z energijo, pri čemer bi zasedla le 40 odstotkov prostornine tipičnega vagona in bi bila sedem ton pod omejitvijo teže, ki velja na obstoječih mostovih. Po tovornjakih bomo tako zelo verjetno dobili tudi tovorne vlake na baterije.
{api_embed_photo}727939{/api_embed_photo}
Preberite novo digitalno prilogo v celoti, brezplačno
