Organizirano presejanje za hitrejše odkrivanje raka prostate

Peter je moško ime, a tudi raziskovalni projekt in priprava strokovnih podlag za z dokazi podprto in vzdržno uvedbo organiziranega populacijskega PrEsejanja za raka prosTatE v Republiki Sloveniji (PETER), ki bi lahko kmalu zaživelo, je na posvetu v državnem svetu povedala mag. Janka Čarman, dr. med., vodja multidisciplinarnega tima za raka prostate na Onkološkem inštitutu Ljubljana in vodja Strokovne skupine za raka prostate pri Državnem programu obvladovanja raka (DPOR).

V Sloveniji za rakom vsako leto zboli več kot osem tisoč moških, zato je nujno, da vsakdo pozna dejavnike tveganja za nastanek, prepozna morebitne simptome in se nanje hitro odziva. Rak prostate je za nemelanomskim kožnim rakom najpogostejši med raki pri moških v Sloveniji, so poudarili na letošnjem posvetu z naslovom Presejalni program rak prostate ‒ kje smo in kako naprej? »V primerjavi z Evropo sta pri nas tako incidenca raka prostate kot tudi umrljivost za tem rakom nad evropskim povprečjem,« opozarja dr. Čarmanova. To pomeni veliko breme za populacijo in zdravstveni sistem, za bolezen pa ne poznamo učinkovite primarne preventive kot tudi ne zgodnjih kliničnih kazalnikov bolezni.

Od priložnostnega do organiziranega presejanja

Pri raku prostate je preživetje visoko, vendar je to zelo odvisno od stadija, v katerem je bolezen odkrita. Da bi bila bolezen odkrita prej, na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v okviru strokovne skupine za presejanje raka prostate DPOR od lani vodijo dvoletni ciljni raziskovalni projekt PETER. »Njegov namen je priprava strokovnih podlag za z dokazi podprto in vzdržno vpeljavo novega presejalnega programa za raka prostate, ki bi odkrival klinično pomembne oblike,« pojasnjuje razloge za projekt vodja multidisciplinarnega tima za raka prostate. »Ugotovitve, ki jih bomo dobili na omejeni skupini moških, bomo poskušali čim bolj učinkovito implementirati pozneje. Seveda se bomo ves čas prilagajali, upoštevali smernice in vse novosti, ki bodo na tem področju.« Tako kot drugje po Evropi tudi v Sloveniji že poteka tako imenovano priložnostno, neorganizirano presejanje za raka prostate, ki določa vrednosti PSA (prostatičnega specifičnega antigena), ki pa nima želenih koristi, ne zmanjšuje umrljivosti, poleg tega, kot dodaja dr. Čarmanova, pomeni tveganje za prekomerno diagnostiko in zdravljenje rakov, ki ne ogrožajo življenja.

Zmanjšati delež napredovalnih stadijev

Rak prostate je precej drugačen od večine drugih rakov, saj napreduje počasi. »Pogosto je neagresiven, lokaliziran, ne ogroža življenja in ne zahteva takojšnjega zdravljenja, ampak le aktivno spremljanje, s čimer se izognemo težavam, ki jih lahko povzroči zdravljenje, ne da bi s tem vplivali na preživetje in kakovost življenja bolnika,« o raku prostate razlaga vodja Strokovne skupine za raka prostate pri DPOR. »Vendar pa so nekateri raki prostate lahko agresivni, hitro napredujoči, vplivajo na kakovost življenja bolnikov in ogrožajo njihovo življenje, zato je potrebno zdravljenje.« Cilj uvedbe organiziranega presejanja za raka prostate je torej poleg prehoda na organizirano presejanje zmanjšati delež napredovalih stadijev bolezni in s tem tudi umrljivost zaradi raka prostate. »Glavni cilj presejalnega programa bo poiskati tiste moške, ki imajo agresivno obliko raka prostate. Stadij ob diagnozi je najpomembnejši napovedni dejavnik raka prostate, saj je petletno preživetje bolnikov z omejenim stadijem več kot 98-odstotno, tistih z razsejano boleznijo pa 29-odstotno,« s statistiko potrdi pomen zgodnjega odkrivanja dr. Čarmanova.

Za moške med 50. in 69. letom

Pri projektu PETER naši strokovnjaki sodelujejo s tujimi strokovnjaki, nevladnimi organizacijami in društvi, vključeni bodo tudi bolniki z rakom prostate in zdravi moški. »V sodelovanju z Mednarodno agencijo za raziskave raka in nizozemskimi raziskovalci bomo že v prihodnjem letu začeli pilotno raziskavo, kjer bomo k presejanju povabili skupino moških med 50. in 69. letom starosti. Presejalni test bo določitev vrednosti PSA v krvi, tisti z večjim tveganjem bodo vabljeni še na nadaljnje preiskave,« načrte za prihodnje leto opiše dr. Čarmanova. »Najprimernejši algoritem za organizirano populacijsko presejanje za raka prostate še ni dorečen, zato se bomo prilagajali novim dognanjem tujih in prihodnjih slovenskih pilotnih raziskav ter slovenskemu zdravstvenemu sistemu.« Po njenih besedah bi morali pregledati 300 tisoč moških, a če vemo, da se vsi povabilu ne bodo odzvali in lahko pričakujejo največ 70-odstotno udeležbo, bi potrebovali okoli 105 tisoč presejalnih testov za PSA, kar je že podobno številki, kolikor je trenutno opravljenih priložnostih testov na primarni ravni. Zavedajo se tudi izzivov, s katerimi se srečujejo, kot so zamejitev priložnostnega presejanja, kadrovske omejitve in omejitve drugih zmogljivosti, potrebnih za diagnostiko in zdravljenje moških pri raku prostate, še največji izziv bo morda doseganje ciljne udeležbe v presejalnem programu, zato so že začeli sodelovati z nevladnimi organizacijami.