A ker je še ni bilo v Sloveniji, je moral ponjo v ZDA. Malokdo pa ve, da je Kris že od drugega meseca starosti redno prejemal zdravilo nusinersen, ki mu je do prejema genske terapije pomagalo in je zato že lahko samostojno sedel.
Kris se zdaj lahko samostojno giblje s pomočjo invalidskega vozička, sam je in pije ter obiskuje vrtec, kar je velikanski preskok na bolje v primerjavi z nezdravljenimi bolniki v preteklosti. Slovenski bolniki s SMA imajo danes na voljo kar tri zdravila, ki lahko korenito spremenijo naravni potek bolezni ‒ nusinersen, risdiplam in onasemnogen abeparvovek.
Spinalna mišična atrofija (SMA):
- SMA je redka genetska, napredujoča in pogosto smrtna bolezen, ki prizadene bolnikovo sposobnost hoje, požiranja in dihanja.
- Zaradi genske okvare se ne proizvaja beljakovina (SMN, angl. survival motor neuron protein), ki je glavna za preživetje motoričnih nevronov, ki po telesu pošiljajo navodila za gibanje.
- Za uspešno zdravljenje SMA sta pomembna zgodnja diagnoza in zgoden začetek zdravljenja.
- Zdravljenje s tremi novimi zdravili (nusinersen, risdiplam in onasemnogen abeparvovek) v večini primerov ustavi napredovanje bolezni.
- Razlikujemo med štirimi glavnimi tipi SMA: tip I (Werdnig-Hoffmannovo obolenje; težave se pojavijo v prvih mesecih življenja), tip II (intermediarni tip; diagnozo postavijo po šestem mesecu), tip III (Kugelberg-Welandrovo obolenje oziroma mladostni tip; diagnozo postavijo med drugim letom in mladostniško dobo) in tip IV (simptomi se začnejo kazati v odrasli dobi).
Kapljica krvi za zgodnje zdravljenje in normalno življenje
Zgodnje odkrivanje redkih bolezni lahko odločilno vpliva na razvoj bolezni in kakovosti življenja bolnika. Pri nekaterih boleznih je zdravljenje še uspešnejše, če se začne kmalu po rojstvu, preden se pojavijo prvi simptomi. Ena od možnosti za zgodnjo diagnozo so presejalni testi novorojenčkov in Slovenija je na tem področju med najuspešnejšimi državami v Evropi.
»Za 19 presnovnih obolenj uspešno presejamo že vrsto let. Zdaj bomo programu dodali še štiri genetske bolezni, za katere imamo ustrezna uspešna zdravljenja, in ena izmed teh je spinalna mišična atrofija,« o novih presejalnih programih razlaga izr. prof. dr. Damjan Osredkar, predstojnik Kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Projekt je že odobrilo ministrstvo za zdravje in v kratkem bodo iz kapljice krvi poleg že uveljavljenih presejalnih testov opravili še genetske teste. »Torej pot od pacienta do laboratorija že obstaja, težave nam povzročata iskanje in izobraževanje kadra za analizo, nakup zahtevne tehnologije in podobno. A zdi se, da bomo lahko začeli približno do poletja 2023.« Odvzem vzorcev poteka v porodnišnicah, testiranje pa se opravi iz posušene kapljice krvi na posebnem filtrirnem papirju na kartici za presejanje novorojencev, ki je opremljena s črtno kodo.
»Novorojenčku se v prvih treh dneh življenja vzame kri iz pete in iz te kaplje krvi na filter papirju lahko v laboratoriju izolirajo DNK, da preverijo, ali ima otrok SMA.«
SMA potrjena – kako naprej?
Bolezen, ki prizadene približno enega na deset tisoč ljudi, se deduje recesivno, torej če sta mati in oče oba prenašalca gena, je možnost 25-odstotna, v redkih primerih se lahko bolezen pojavi na novo. In kakšen je postopek, če test pokaže pozitiven rezultat na SMA? »V laboratoriju bodo z dvema različnima testoma preverili, ali ima novorojenček SMA ali ne, in če bo rezultat dvakrat pozitiven, bo koordinator presejanja stopil v stik s staršema novorojenčka in ju povabil na pogovor z zdravnikom, kjer se bodo pogovorili o bolezni in o tem, ali in kako bi otroka zdravili,« o postopkih ob potrditvi SMA pri novorojencu pojasni dr. Osredkar. Na sam rezultat testiranja bodo bolniki oziroma njihovi starši čakali teden, največ 14 dni, bi pa po besedah dr. Osredkarja lahko ob pozitivnem rezultatu takoj začeli zdravljenje.
»Če dovolj zgodaj začnemo zdraviti, lahko gibalni razvoj bolnika občutno izboljšamo in otroci se skoraj normalno razvijajo. Tudi pri zdravljenih bolnikih se sicer pozneje v življenju lahko pojavijo nekatere težave, denimo skolioza, torej ukrivljena hrbtenica, vendar te težave ob vsakoletnih pregledih bolnikov z živčno-mišičnimi obolenji zaznamo s pomočjo multidisciplinarnega tima, ki obravnava te otroke.«
Tri nova zdravila in nov pogled na bolezen
V Sloveniji so za zdravljenje SMA na voljo tri zdravila, ki lahko občutno spremenijo potek bolezni ‒ ustavijo napredek bolezni ali ga vsaj zelo upočasnijo. »Program zdravljenja z nusinersenom smo začeli marca 2017 po protokolu sočutne rabe, kar pomeni, da smo prvega bolnika zdravili, še preden je bilo zdravilo registrirano v Evropi in Sloveniji. Z njim danes zdravimo otroke in odrasle. Bolniku zdravilo injiciramo vsake štiri mesece intratekalno, to pomeni, da se vbrizga v likvor, tekočino, ki obliva možgane in hrbtenjačo.« Da bi preverili učinkovitost zdravila, so opravili raziskavo, ki je vključevala 61 bolnikov v Sloveniji in na Češkem, starih od dveh mesecev do 19 let, s potrjeno diagnozo SMA. Rezultati so objavljeni v članku Otroci in mlajši odrasli s spinalno mišično atrofijo, zdravljeni z nusinersenom v Evropskem časopisu za pediatrično nevrologijo (European Journal of Paediatric Neurology). Ugotovili so, da zdravljenje z nusinersenom koristi vsem bolnikom, ne glede na vrsto SMA. Največji napredek je bil pri bolnikih s tipom I in večjim številom kopij gena SMN2. Zdravilo je varno, pomembnih stranskih učinkov, ki bi zahtevali prekinitev zdravljenja, ni bilo. »Pri vseh tipih bolezni se je izkazalo, da so se bolnikom v 14 mesecih raziskave izboljšale gibalne sposobnosti,« poudarja dr. Osredkar.
»Naš cilj je bil, da bi bili bolniki stabilni, torej da se njihovo stanje ne bi poslabšalo, tako da smo bili ob dejstvu, da so se njihove gibalne sposobnosti celo izboljšale, z zdravljenjem izredno zadovoljni. Nusinersen je prva res uspešna zgodba pri bolnikih s SMA, saj smo z zdravilom lahko naraven potek bolezni izrazito preobrnili. Medtem ko so včasih otroci s SMA umrli še pred drugim letom starosti, imamo zdaj bolnike, stare šest let, ki lahko stojijo, hodijo s hojco ali brez, plešejo, skratka, to so otroci, ki imajo povsem drugačno zgodbo,« o učinkovitosti zdravljenja razlaga predstojnik Oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo na Pediatrični kliniki Ljubljana.
»Nusinersen je bil glasnik, kot lastovka, ki nakazuje, da se začenja preporod, ne le za SMA, ampak za medicino na splošno. Spreminja se obravnava bolnikov, saj namesto da bi zdravili težave bolnikov, poskušamo bolezen čim prej odkriti in zdraviti bolezen pri izvoru, s tem pa preprečimo, da bi se težave sploh pojavile, in hkrati zavremo napredovanje bolezni. In tu je ključ presejanja, ki omogoča, da pri otroku odkrijemo bolezen v presimptomatski fazi, ko ta še ni izrazito napredovala in ima bolnik možnosti, da se ob zdravljenju razvija povsem normalno.«
Za majhne otroke s SMA, stare do dveh let, je na voljo tudi genska nadomestna terapija z onasemnogen abeparvovekom, kakršno je prejel mali Kris v ZDA. »Gre za enkratno vbrizganje zdravila v bolnikovo kri, pri čemer je zdravilo sestavljeno iz spremenjenega virusa, ki prenese zdrav gen, ki je sicer pri bolnikih s SMA okvarjen, v bolnikovo telo. Virus genetski material pusti v celicah, ta pa spodbudi nastajanje beljakovine, ki bolnikom manjka.« Bolnik je tako z enim samim odmerkom načeloma ozdravljen.
Najnovejše zdravilo je risdiplam, ki se jemlje vsak dan peroralno (zdravilo se popije). Uporablja se pri odraslih, otrocih in dojenčkih, starih dva meseca in več, kmalu naj bi bil na voljo tudi za novorojenčke.
Z vsemi zdravili, ki so zdaj na voljo tudi pri nas, se je v zadnjih nekaj letih zdravljenje SMA izrazito spremenilo, kar se pozna ne le pri dolžini, temveč tudi pri kakovosti življenja oseb s SMA.
Novi projekti v pomoč bolnikom z redkimi boleznimi
Na Pediatrični kliniki se ustanavlja Center za redke bolezni, ki že ima spletno stran.
»Center bo skrbel, da bodo informacije na spletni strani ažurne, bedel bo nad programom presejanja novorojencev in vodil multidisciplinarni tim za otroke z redkimi boleznimi,« o novem projektu pove dr. Osredkar. Tako bodo lahko starši otrok z diagnozo redke bolezni lahko dobili odgovore na svoja številna vprašanja.
Pediatrična klinika sodeluje tudi pri Centru za tehnologijo genske in celične terapije (CTGCT), ki nastaja pod vodstvom Kemijskega inštituta in bo omogočal raziskave s področja sintezne biologije, nevrobiologije, genetike in imunologije.
»Če bi se pokazala možnost, da bi za določeno redko bolezen, proti kateri zdravilo še ne obstaja, razvili zdravilo, bi se takega projekta lahko lotili v okviru CTGCT. To bi nas postavilo ob bok najnaprednejših držav po svetu, s tem pa ne bi pomagali le slovenskim bolnikom, temveč tudi drugim bolnikom z redkimi boleznimi po svetu,« je prepričan dr. Osredkar, ki je na 9. Nacionalni konferenci ob dnevu redkih bolezni na primeru sindroma CTNNB1 in dečka Urbana orisal težavno pot od diagnoze do zdravljenja. »V prihodnje bi se starši obrnili na Center za redke bolezni, da bi lahko preverili, kakšno znanje o bolezni že obstaja, vzporedno pa bi lahko znanstveniki na CTGCT presodili, če zdravilo še ne obstaja, ali je možno in izvedljivo, da bi takšno zdravilo začeli razvijati pri nas.«
Na Grad za otroke na Pediatrični kliniki
Dr. Osredkar je skupaj z dr. Nino Battelino tudi glavni pobudnik dobrodelnega teka Hop na Grad, na katerem se zbirajo sredstva za otroke na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Na letošnjem teku, že petem po vrsti, bodo zbrana sredstva namenjena nakupu kirurške lučke, ki kirurgom omogoča boljšo osvetlitev pri operacijah novorojenčkov in dojenčkov s prirojenimi srčnimi in drugimi napakami, saj morajo biti te operacije izredno natančne.
Dogodka se lahko udeležite kot tekač, prostovoljec, gledalec ali dobrodelni podpornik v nedeljo, 16. aprila 2023, ob 10. uri pred Pediatrično kliniko v Ljubljani.
Na voljo bodo proge za vse starosti, za malčke do štirih let (200 metrov), otroke od pet do sedem let (400 metrov), otroke od osem do deset let (600 metrov) in vse druge (tri ali šest kilometrov).
