Štajerske blagovne znamke, ali ko ime postane podjetniška ikona

V družbi Društva za marketing Slovenije smo tokrat obiskali štiri podjetja v Mariboru in okolici, ki se zavedajo, kako pomembno vlogo ima blagovna znamka na samo poslovanje. Da, to ni le ime podjetja ali izdelka, temveč mora kupcem in strankam prenesti tudi jasno sporočilno vrednost, na blagovno znamko pa se »lepijo« tudi vrednote, kultura, uporabniške izkušnje, zaupanje itd., skratka lastnosti, zaradi katerih jo kupci vzljubijo ali pa zasovražijo.

V svetu ustvarjalnosti ni prostora za povprečnost

»Delegacija« domačih marketinških strokovnjakov in strokovnjakih se je najprej ustavila v centru mesta, natančneje v multidisciplinarnem kreativnem studiu Trampolin. Ime mladega podjetja, ki je med zvezde izskočilo med pandemijo, seveda ni izbrano naključno. Soustanovitelj in kreativni direktor Tine Lugarič je ob sprejemu dejal: »Ni vam treba sezuti čevljev. Tukaj veljata le dve pravili: skačite višje in se zabavajte!« V nadaljevanju je pojasnil, da so se v omenjenem studiu zbrali večkrat nagrajeni strokovnjaki za znamčenje, komunikacijo, oblikovanje in tehnologijo. Kako je Tinetu uspelo v Maribor privabiti vse te »glavce«? »Naša filozofija je skoči višje in izstopaj. Sodelavci se v tem prepoznajo. V našem podjetju delajo ljudje, ki so se naveličali povprečnosti v tej industriji pa tudi v širši družbi. Za kreativni studio je povprečnost takojšnja smrt, zato smo jo takoj prečrtali z debelim flomastrom. Naši izdelki morajo premikati ljudi in posel. Če delamo oglase, moramo narediti tako dobre, da jih ljudje ne bodo želeli preskočiti, ampak jih bodo pritegnili in ganili.«

Veliko stavijo tudi na najsodobnejšo tehnologijo, 3D-upodabljanje ter spletne in mobilne aplikacije, kjer pogosto premikajo meje mogočega, za kar so tudi že prejeli številne domače in tuje nagrade. »Veliko delamo na interaktivnih elementih in animacijah – z njimi lahko tudi spletno stran, ki predstavlja tovorne dokumente v mednarodnem prometu, naredimo zanimivo,« pravi Lugarič in doda: »Zelo se osredotočamo na analizo uporabniške izkušnje, iz nje nato izvirata tekoč uporabniški vmesnik in dizajn aplikacije. Trdo smo delali na uporabniški izkušnji mobilne aplikacije Urbana ter mariborske MBajk, projekti 3D-upodobitev na stavbi trgovine Big Bang v Ljubljani pa nam odpirajo vrata tudi v tujini, kjer celo razvijalci 3D-zaslonov hvalijo naše kreativne vsebine,« doda in pojasni, da se nadpovprečno delo hitro opazi – doma in v tujini. Pri strankah vedno preučijo tudi njihove blagovne znamke in jih ustrezno umestijo med ciljno občinstvo, pa naj je to na področju umetnosti in kulture, industrijskega dizajna ali izdelkov masovne potrošnje.

Speči velikan se prebuja

V Limbušu smo nato obiskali eno najbolj prepoznavnih štajerskih podjetij – Marles. Melanja Korošec, ki je kot direktorica strateškega marketinga septembra prevzela razvoj mednarodne blagovne znamke z več kot 80-letno tradicijo, je bila ob obisku nenavadno odkrita: »Blagovna znamka Marles je zadnja leta ni izrazito izstopala. Zdaj jo je treba prebuditi.« Največji proizvajalec montažnih hiš v Sloveniji, mimogrede, postavili so jih že več kot 28.000, namreč uživa izjemen ugled doma in v tujini. Poleg tega je zgleden primer gradnje prepoznavne in zaupanja vredne blagovne znamke, ki z zadnjimi posodobitvami »igra na prave strune« sodobnega človeka.

Tudi sicer podjetje, ki je postavilo prvo pasivno hišo v Sloveniji, veliko poudarka namenja trajnosti. Marles se lahko pohvali z izjemno ozko dobavno verigo, saj prav vsi gradniki, vgrajeni v njegove hiše, pridejo iz bližnje okolice, najdaljši dobavitelj je oddaljen vsega 450 km, kar 60 odstotkov vsega lesa pa je slovenskega. »Naša vizija je podnebju naklonjeno bivanje. Želimo doseči negativen ogljični odtis, torej da se bodo lahko vse naše stavbe v prihodnosti pohvalile z negativno vrednostjo CO₂. In to ne le v lesenem bivalnem delu, temveč v celotni enačbi, z všteto betonsko temeljno ploščo,« je razlagala ga. Korošec v novi pametni hiši, poimenovani Dom24h, v kateri je svoje znanje in rešitve združilo kar ducat slovenskih podjetij.

Seveda nas je zanimalo, kaj je največji izziv že tradicionalno zelo uspešnega podjetja. »Naš največji izziv je v ljudeh premagati strah glede montažne gradnje. V Sloveniji trajnostna montažna gradnja predstavlja le 5 odstotkov stavb, klasična zidana pa 95 odstotkov. A sodobne pametne montažne stavbe dokazujejo, kako hitro in dostopno je mogoče ustvariti udoben dom ali kreativno pisarno ter posledično srečo,« je zaključila Melanja Korošec.

Palček, ki bo mešal štrene velikim

Se pa v Limbušu vse ne vrti le okoli lesa, temveč tudi elektrike. V neposredni bližini Marlesa namreč deluje obetavno zagonsko podjetje eVersum. Podjetje, sestavljeno iz avstrijskega in slovenskega kapitala in zaposlenih, je namreč našlo zanimivo tržno nišo električnih turističnih vlakcev in manjših mestnih avtobusov. Podjetje smo obiskali ravno v času napetega pričakovanja, saj je na pridobitev evropske homologacije ravno poslalo svoj električni avtobus. Čeprav eVersum v primerjavi z velikimi evropskimi proizvajalci avtobusov zaposluje le 73 ljudi, pa je po uspešnih nastopih na sejmih v tujini že pristal na njihovem radarju. In to tudi po zaslugi radarjev in senzorjev ter drugih naprednih rešitev, ki bodo električnemu avtobusu v prihodnje omogočale tudi delno ali povsem avtonomno vožnjo.

»Razvili smo manjši električni avtobus, ki zapolnjuje vrzel med potniškimi kombiji in klasičnimi avtobusi. Povsem modularna zasnova nam omogoča izdelavo električnih vozil med 5,4 in 8,9 metra dolžine, pri čemer lahko takšen avtobus pelje od 15 do 50 potnikov,« nam je ob obisku pojasni Blaž Puž, vodja oddelka konstrukcij v podjetju eVersum, in dodal: »Možnosti uporabe so izjemne, poleg turističnih destinacij in mestnih središč ciljamo tudi na letališke prevoze.«

Električni avtobus podjetja eVersum v svoji najzmogljivejši različici zmore na v baterijah shranjeno energijo premagati do 250 kilometrov preden potrebuje polnjenje, poleg sodobne tehnološke zasnove, kjer je podjetje vztrajalo z vgradnjo nizkoprofilnih baterij v dno šasije, pa se lahko pohvali še z za ta segment vozil zelo privlačno obliko. V podjetju močno računajo tudi na prednost v obliki podpore avtonomni vožnji, saj bodo eni prvih, ki bodo to ponudili v segmentu električnih avtobusov. V primeru uspešne homologacije bodo do konca leta izdelali 10 avtobusov, prihodnje leto pa naj bi proizvodnja dosegla 50 primerkov, ki so že razprodani.

Naravne čokoladne kreacije izpod rok robotov

Čeprav se sliši protislovno, sta avtomatizacija in robotizacija nepogrešljivi tudi v podjetju, ki razvija čokoladno zgodbo. Blagovna znamka Teta Frida se je v zadnjih letih uveljavila tako doma kot v širši regiji. Serijski podjetnik Uroš Mlakar je predstavil svojo pot od radijskega voditelja do stebra butične prehrambne industrije. Ni bilo lahko, a za razliko od okolice je venomer verjel v pravilnost svoje odločitve, da pristop 100 % naravno v kombinaciji s trajnostno pridelavo vodi v visoko kakovost, kar bodo vedno znali ceniti tudi kupci. In imel prav. Kupcem danes ni težko odšteti dvakratni znesek za tortico ali drugo sladico blagovne znamke Teta Frida, saj rezultat občutijo že v prvem grižljaju.

»Že od samih začetkov so me obkrožali prodajalci umetnih okusov, arom, dodatkov in ojačevalcev okusa, slabih maščob, konzervansov ipd. ter mi kazali preglednice, koliko prihrankov in več dobička bi lahko ustvarili. Pa se nisem dal. Naša zgodba gradi na najbolj svežih in 100 % naravnih sestavinah. Drži, zaradi tega lahko sam izdelek iz serije v serijo malce niha, a je vedno polnega okusa,« je uvodoma dejal Mlakar ter občinstvu trženjskih strokovnjakov pojasnil: »Zame se marketing začne na krožniku. Če ni vse vrhunsko in izkušnja odlična, smo zgrešili. Tak izdelek od nas ne gre. Danes je vse marketing, od zgodbe o »odbiti« Teti Fridi, ki je navduševala otroke v ulici, do embalaže prav vsakega izdelka.«

Da se da s prepoznavno blagovno znamko in velikim ugledom hitro graditi in ustvarjati, dokazuje vpeljan franšizni sistem, ki je Teto Frido že pripeljal v večja slovenska mesta. In Teta Frida se ni ustvarila le pri slaščicah, danes ima svojo Čokoladno vas, manufakturo, degustacijski center, njen »raj za čokoholike«, kot so luksuzni »glamping resort« poimenovali številni tuji mediji in vplivneži, pa obiskujejo ljubitelji čokolade z vsega sveta.

»Očarana sem nad tem, kako ste Mariborčani navdušeni nad Mariborom in Dravo. Prav vsi imate ta žar v očeh. Zakaj,« je Mlakarja vprašala Tanja Kavran, izvršna direktorica Društva za marketing Slovenije, in prejela naslednji odgovor: