Vloga bakterije Helicobacter pylori pri razvoju raka želodca

Že leta 1994 je Mednarodna agencija za raziskovanje raka Svetovne zdravstvene organizacije (IARC) okužbo s Helicobacter pylori (H. pylori) razglasila za nedvomnega povzročitelja raka želodca. Okužba je odgovorna za nastanek 89 odstotkov raka želodca, brez raka na prehodu požiralnika v želodec. V Sloveniji je z njo okužena četrtina prebivalcev. V želodčni sluznici povzroča vnetje (gastritis), lahko povzroči tudi razjede na želodcu in dvanajstniku, dispepsijo, slabokrvnost, nekatere oblike idiopatske trombocitopenične purpure in limfom MALT želodca.

Glavna težava je, da je okužba z bakterijo H. pylori v večini bolnikov asimptomatska, dokler se ne pojavi katera od prej naštetih bolezni. V Evropi za zdaj nimamo programov za zgodnje odkrivanje in zdravljenje okužbe s H. pylori oziroma raka želodca. Tako raka želodca navadno odkrijemo v napredovali fazi, ko bolniki že imajo težave, kar pa je pogosto prepozno in operativno zdravljenje ni več mogoče ali pa ni več uspešno.

Približno 80 odstotkov vseh okuženih s H. pylori je brez simptomov. Pri preostalih so klinični znaki lahko razjede želodca ali dvanajstnika, bolečina v zgornjem delu trebuha po jedi (bolečina v žlički), tiščanje v zgornjem delu trebuha (tiščanje v žlički) ali zgodnja sitost. Če odkrijete katerega od simptomov ali znakov okužbe, se obrnite na svojega osebnega zdravnika.

TOGAS ‒ Na poti do presejanja raka želodca v Evropski uniji

Čeprav se pojavnost raka želodca pri nas zmanjšuje, je breme te bolezni še vedno veliko in v bližnji prihodnosti ne bo izginilo, če se ne bodo izvajali učinkoviti preventivni ukrepi. WHO zaradi staranja prebivalstva napoveduje celo povečanje števila primerov raka želodca v svetu, tudi v razvitih državah.

V Sloveniji v okviru evropskega projekta TOGAS poteka pilotno presejalno testiranje na okužbo s H. pylori, ki ga skupaj z NIJZ izvaja Zdravstveni dom Ljubljana. V raziskavo je bila vabljena skupina mladih odraslih med 30 in 34 leti. Raziskava v ZD Maribor, ki poteka v okviru evropskega projekta EUROHELICAN, pa se počasi končuje.

»Program presejanja na okužbo s H. pylori in zdravljenja okužbe je znanstveno dokazano učinkovita in cenovno najugodnejša metoda za preprečevanje raka želodca, kar priznavata tudi SAPEA in Evropska komisija. Rezultate projekta bomo uporabili za mednarodna priporočila za program preventive raka želodca,« razlaga prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., strokovni vodja pilotne raziskave v Sloveniji.

Splošni cilj evropskega projekta TOGAS je zagotoviti manjkajoče znanje z izvedbo pilotnih študij, od katerih je vsaka namenjena obravnavanju posebnih vidikov presejanja na okužbo s H. pylori in presejanja na predrakave spremembe sluznice in zgodnjega raka želodca.

Več informacij je na voljo na spletni strani.

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja pripadajo avtorjem in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki sofinancira akcijo.