Evropski plačilni prostor doživlja temeljito preobrazbo, ki jo poganjajo tehnološki napredek, spremembe vedenja potrošnikov in novi zakonodajni ukrepi. Uporaba gotovine se zmanjšuje, nadomeščajo jo digitalne plačilne metode. A čeprav se zdi, da je v digitalnem svetu denarni tok težje skriti, saj so vse transakcije zabeležene, tudi goljufije pri plačilih postajajo vse bolj prefinjene. Na mizah poslancev EU so osnutek uredbe o plačilnih storitvah (PSR), uredba o takojšnjih plačilih in predlog o digitalnem evru. Kako bo vse to vplivalo na povprečnega Evropejca?
Gotovina se (počasi) poslavlja
Ste opazili, da je gotovine v obtoku vse manj? Po podatkih Evropske centralne banke (ECB) je leta 2022 gotovina v evro-območju predstavljala 59 % transakcij na prodajnih mestih (POS), kar je znatno manj kot leta 2016 (79 %). Že dve leti pozneje pa so plačilne kartice predstavljale 46 % transakcij na prodajnih mestih in so presegle rabo gotovine (42 %). Upad rabe gotovine kot plačilnega sredstva je še izrazitejši v državah severno od nas, kot sta Nizozemska in Finska, kjer se je delež gotovinskih transakcij zmanjšal na vsega 21 % oziroma 19 %.
Z manjšo razširjenostjo gotovine se zmanjšuje tudi razpoložljivost gotovine na bankomatih in v bančnih poslovalnicah, kar prispeva k njenemu dodatnemu krčenju: manjša uporaba povzroči manjšo razpoložljivost, kar še dodatno zmanjša njeno rabo.
Danes med glavne uporabnike gotovine sodijo starejše osebe ali manj premožne skupine ljudi, kar vsaj srednjeročno vzbuja skrb glede finančne izključenosti teh ranljivih skupin prebivalstva v času, ko bodo prevlad(ov)ali digitalni načini plačevanja.
Fizičnih bank je vse manj
Digitalizacija plačil je povzročila upad tradicionalnih bančnih storitev, kar ima za posledico zmanjševanje števila bančnih poslovalnic. In to ne le v Sloveniji, temveč po vsej Evropi. Glede na podatke ECB se je število bančnih podružnic v evro-območju zmanjšalo s 170.847 leta 2002 na 108.772 leta 2022, pri čemer so med državami velike razlike. V Nemčiji se je na primer število bančnih poslovalnic v omenjenih dveh desetletjih zmanjšalo s 50.868 na 20.432, medtem ko se je na Nizozemskem število poslovalnic zmanjšalo s 4.269 na vsega 729! Ta trend je odsev vse večjega zanašanja potrošnikov na spletne storitve za bančništvo in plačila, kar pomeni prehod s fizičnih na digitalne interakcije pri finančnih storitvah.
Goljufije pri plačilih
V času, ko plačila postajajo vse bolj digitalna, se povečuje tudi število goljufij. ECB in Evropski bančni organ (EBA) poročata, da se plačilne goljufije v državah EU zadnja leta merijo v več milijardah evrov.
Tehnike goljufij postajajo vse naprednejše, vse pogostejše in žal učinkovite so prevare s t. i. socialnim inženiringom, kjer se napadalec izdaja za predstavnika banke ali energetskega podjetja, celo družinskega člana.
Goljufi izrabljajo tudi umetno inteligenco za ustvarjanje prepričljivih lažnih video- in zvočnih posnetkov, zaradi česar uporabniki vse težje prepoznajo goljufije. In ker plačilni sistemi postajajo hitrejši ter brezšivni, se možnost izpeljave goljufij povečuje, kar predstavlja veliko tveganje ne le za potrošnike temveč širši plačilni ekosistem.
Skrb za (večjo) varnost plačil
Predlog omenjene evropske uredbe o plačilnih storitvah predvideva nove ukrepe za boj proti goljufijam pri plačilih in porazdelitev tveganja v primeru goljufije. Velika novost je t. i. pogojna razveljavitev odgovornosti za goljufije pri avtoriziranih (potisnih) plačilih (APP). Za razliko od direktive PSD2, kjer so ponudniki plačilnih storitev odgovorni le za neodobrene transakcije, predlog PSR obravnava goljufije v svetu avtoriziranih plačil. Do tega pride, kadar žrtev avtorizira plačilo na podlagi goljufivih razlogov, kot sta socialni inženiring ali predstavljanje za drugo osebo. V primerih goljufije s predstavljanjem za banko bo moral ponudnik plačilnih storitev žrtvi povrniti denar, razen v primerih očitne goljufije s strani stranke ali hude malomarnosti.
Obeta se nam tudi razširitev preverjanja računov IBAN, in sicer na vse kreditne transakcije, kjer morajo ponudniki plačilnih storitev obvezno potrditi, da se ime prejemnika plačila ujema s številko bančnega računa. Poleg tega morajo ponudniki plačilnih storitev v svoje poslovanje uvesti sisteme za spremljanje transakcij za odkrivanje goljufivih aktivnosti.
Digitalni evro
Digitalni evro, znan tudi kot digitalna valuta centralne banke (CBDC), pa bo v prihodnje postal digitalna alternativa gotovini, saj je namenjen odpravljanju več ranljivosti v razvijajočem se digitalnem gospodarstvu. Digitalni evro namreč predstavlja terjatev do ECB in ne do poslovne banke, kar zagotavlja, da na njegovo vrednost ne vpliva insolventnost finančnih institucij (banka lahko propade, pa zato ne bomo ob digitalni denar). V svojem bistvu bo digitalni evro deloval podobno kot obstoječe plačilne platforme, kakršni sta Visa ali Mastercard.
Med razlogi za uvedbo digitalnega evra se pogosto omenja nevarnost izgube denarnega sidra.
Zaradi upada rabe gotovine obstaja nevarnost, da evro izgubi status denarnega sidra. Digitalni evro velja za sredstvo za ponovno vzpostavitev ravnovesja med denarjem centralne banke in zasebnimi digitalnimi plačilnimi metodami, saj je zaupanje v vloge, denominirane v evrih, odvisno od možnosti njihove pretvorbe v gotovino. Evropska komisija je tudi zaskrbljena, da bi CBDC tretjih držav (kot je npr. kitajski digitalni juan) ali zasebni kriptokovanci lahko spodkopali nadzor ECB nad evropsko valuto. Uvedba digitalnega evra je torej način za zaščito suverenosti EU na področju plačil in preprečevanje prevlade tujih digitalnih valut. Pa še nekaj velja upoštevati: ker se raba gotovine zmanjšuje, bi digitalni evro služil kot rezervna plačilna metoda ob motnjah, kot so izpad informacijskega sistema, motnje v povezavi ali kibernetski napadi ipd., ko bi morebiti odpovedali drugi plačilni sistemi.
Kako bo digitalni evro deloval v praksi? Po načrtu, ki si ga je zamislila ECB, bo združil najboljše vidike gotovinskih in digitalnih plačil.
Bil bo splošno sprejet, enostaven za uporabo, brezplačen za osnovne transakcije, uporaben v celotnem evro-območju za vsa digitalna plačila in bo deloval brez povezave (!), kar bo zagotavljalo vključenost in visoko raven zaščite zasebnosti. Digitalni evro, ki bo zasnovan za takojšnjo, varno poravnavo plačil brez tveganja, bo imel dve različici: spletno različico, ki bo podobna bančnemu računu, kjer bodo sredstva shranjena pri ponudnikih plačilnih storitev, in različico brez povezave, ki bo posnemala gotovino, shranjeno na napravah, kot so pametni telefoni, in prenosljivo pri osebnih transakcijah brez povezave z internetom. Te lastnosti bodo digitalnemu evru omogočile res širok spekter uporab, vključno s plačili med osebami, plačili na prodajnih mestih, elektronskim trgovanjem in vladnimi plačili – končni cilj pa je vključujoč plačilni ekosistem.
Kako bo uveden? Hja, po pričakovanjih bo »zapovedan«. Osnutek uredbe predvideva obvezno sprejemanje s strani podjetij, posameznikov in države. Ko bo digitalnemu evru podeljen status zakonitega plačilnega sredstva, ga bo moral vsakdo v EU sprejeti kot plačilno sredstvo po njegovi polni nominalni vrednosti. Poleg tega bo prejemnikom plačil prepovedano zaračunavati nadomestila za sprejemanje digitalnega evra. Splošna izjema bo veljala za fizične osebe, ki opravljajo izključno osebno ali gospodinjsko dejavnost, ter za mala in srednje velika podjetja in dobrodelne organizacije, ki ne sprejemajo primerljivih digitalnih plačilnih sredstev.
Za konec naj odgovorimo le še na eno vprašanje – kdaj? Če bodo državni organi, banke in podjetja pravočasno pripravili vse potrebno za digitalni evro, bi lahko ta v praksi zaživel že leta 2027.
