Poleg kožnega raka (bazalnoceličnega karcinoma) je rak prostate najpogostejši rak pri moških v Evropi in pri nas, a če je odkrit dovolj zgodaj, je zdravljenje lahko zelo uspešno. Prav zato se je Lovšin odločil, da bo o bolezni javno spregovoril, da bi moške spodbudil k rednim pregledom, tudi če morda nimajo posebnih simptomov. »Če spremembe odkrijejo dovolj zgodaj, je zdravljenje preprostejše, predvsem pa učinkovitejše, prinaša tudi manj posledic kot sicer.«
Brez simptomov, le višje vrednosti PSA
Lovšin, tako kot je za zgodnje oblike raka značilno, ni imel simptomov, počutil se je odlično in niti pomislil ni, da se s telesom kaj dogaja. »Dokler mi niso julija 2023 v referenčni ambulanti pregledali parametrov in izmerili povišano vrednost PSA (prostatični specifični antigen) v krvi. Ta je bila 9,6 in to je bil rdeči alarm,« se spominja prvih pregledov. »Ko sva pozneje z družinsko zdravnico pregledala mojo dokumentacijo, sva opazila, da sem si vrednost PSA nazadnje izmeril pred desetimi leti, in takrat je bila 2,5.« Mesec pozneje je opravil pregled pri urologu. Ta je pregledal in izmeril prostato, ki je bila normalne velikosti. »Septembra sem imel še magnetno resonanco s kontrastom v Mariboru, ki je potrdila prisotnost neke strukture v prostati. Prostata je v velikosti kostanja, ta struktura pa je bila velika kot grah in ni se vedelo, kaj je. Zato sem imel še biopsijo v Novem mestu, ki je dala končno diagnozo – rak prostate,« pripoveduje o pregledih, ki jih je opravil v različnih krajih po Sloveniji, ki jih je samoiniciativno poiskal, da je prej prišel na vrsto. »Patohistološko so pregledali 10 vzorcev tkiva prostate in polovico jih je bilo pozitivnih. Tako so ti rezultati, ki sem jih dobil na začetku novembra, potrdili, da imam raka.« Po Gleasonovi lestvici, ki je najpogosteje uporabljen sistem za razvrščanje adenokarcinomov prostate, je imel vrednost sedem. Ker je imelo tkivo večjo zastopanost vzorca tri kot štiri (z višjim številom je označena bolj maligna tumorska komponenta), je bilo označeno kot GS7 (3+4), kar je pomenilo, da ima tumor vendarle tudi boljšo prognozo.
Dovolj zgodaj odkrit in lokaliziran tumor
Ker je v pol leta opravil toliko preiskav in se z zdravstvenim osebjem posvetoval o vseh izvidih, ki jih je prejel, je bil že nekoliko pripravljen na takšno diagnozo. »Ko sva z urologom sedela z izvidi, me je vprašal, kaj bi si želel, in sem mu kar takoj povedal, da bi rad, da se čim prej znebim tumorja. Presenečen sem bil, ko mi je začel predstavljati zares širok arzenal terapevtskih orodij, od tega, da ne naredimo nič oziroma samo nadzorujemo, do hormonskih zdravil, kemoterapije, obsevanja in operacije.« Vse te možnosti omogočajo, da lahko zdravljenje zelo dobro prilagodijo bolniku glede na njegovo starost, stanje, prioritete in želje. »Z urologom sva se o vsem pogovorila in se hitro strinjala, da je operacija najboljša možnost. Januarja sem imel sestanek z operaterjem, ki je še enkrat preveril vso patologijo. Ker je bil tumor odkrit dovolj zgodaj in lokaliziran, moje zdravstveno stanje pa dovolj ugodno, smo se odločili za robotsko vodeno operacijo, ki poškoduje manj tkiva, poleg tega bi z njo lažje poskušali ohraniti erektilno funkcijo in kontinenco.« Vendar ni želel biti preveč optimističen in je dobre napovedi jemal le kot eno od možnosti. Za stranske učinke, kot so težave z uriniranjem, inkontinenca in zmanjšana erektilna funkcija, ga takrat ni skrbelo. »Tako zelo sem si želel znebiti rakavih celic, da sem bil sprva kar nekoliko nestrpen in sem si želel, da me čim prej operirajo. Takrat me je urolog pomiril, da je rak prostate eden od počasnejših rakov, ki tako počasi napreduje, da niti tedni niti meseci niso tako pomembni.«
Z robotom operirajo minimalno invazivno
Aprila letos je imel operacijo, robotsko asistirano laparoskopsko radikalno prostatektomijo, ki jo je opravil dr. Simon Hawlina in je trajala dve uri. V sredo je bil hospitaliziran, v četrtek ob osmi uri zjutraj na operacijski mizi, v soboto pa je že sedel s prijateljem na kavi. »Ko sem po operaciji pogledal trebuh, sem se kar nasmehnil. Imel sem le šest majhnih obližev, pod katerimi so se skrivali šivi. Torej le šest vbodov in nobenega večjega reza, po operaciji me ni nič bolelo, brez težav sem se smejal ali kašljal.« Po operaciji so mu vstavili kateter in ga po tednu dni odstranili. »To je bil trenutek resnice. Ko so mi ga odstranili, so mi dali plenično podlogo in še štiri za domov. Na srečo nisem imel težav z inkontinenco, mišice so delovale, vse funkcije so se ohranile in plenice imam le še kot spomin na omari,« komentira uspešnost operacije Lovšin. »Tudi histološki izvid, ki je pomemben kazalnik za prihodnost, je pokazal, da je bil tumor lokaliziran, ni prebil stene in na robovih ni bilo malignega tkiva, ki bi nakazovalo, da bi tumor migriral. Rak je bil v celoti odstranjen. A, ponavljam, ker je bil dovolj zgodaj odkrit in lokaliziran, je bila operacija tudi tako uspešna in ni bilo treba odstraniti veliko tkiva, kar bi lahko vplivalo na kontrolo urina in druge funkcije.«
Pogovor vedno pomaga
Njegov bolniški stalež po operaciji je trajal le mesec dni, zelo hitro se je vrnil v vsakdanje življenje, bil je normalno mobilen, ko so po štirih tednih odpadli šivi in se rane zacelile, je že igral tenis. »To so prednosti minimalno invazivne operacije, pri klasični operaciji bi bil čas vrnitve občutno daljši. Res neverjeten napredek medicine, tako glede zdravljenja kot vseh pripomočkov, kot so dobro obstojni obliži. Te drobne stvari so v takšnih položajih zelo pomembne,« spomni Lovšin, ki zaupa v znanost in je ves čas zdravljenja dobro sodeloval z zdravstvenim osebjem. »Sem pa hitro ugotovil, da je bolje poslušati in spraševati. Za vsak pregled sem si napisal vprašanja, saj človek zaradi stresa marsikaj pozabi, specialisti pa so bili vedno pripravljeni pojasniti vse glede bolezni ali terapije.« Septembra letos je imel kontrolni pregled in vrednosti PSA so bile 0,0005, kar je še enkrat potrdilo uspešnost operacije. Meni, da se v zadnjih letih veliko več govori o moškem zdravju, tudi nanj se obračajo moški, ki so dobili diagnozo rak prostate, in prosijo za nasvet. »Včasih se je lažje pogovoriti z nekom, ki je imel podobno izkušnjo. Kličejo me, če kolebajo glede operacije, in se potem lažje odločijo. Pogovor lahko pomaga in rešuje življenja. S kolegi se danes odprto pogovarjamo o vrednosti PSA, sam jih spodbujam k rednemu merjenju, čeprav je to le eden od parametrov za raka prostate. Lahko pa je, tako kot v mojem primeru, dovolj, da spodbudi k nadaljnjim preiskavam.«