Darinko Kores Jacks
Najraznovrstnejša glasba ni bila še nikoli tako dostopna kot zdaj. A čeprav je praktično karkoli, kar je bilo kadarkoli in kjerkoli skomponirano ali zimprovizirano in izvedeno v živo ali strojno (ko)generirano, oddaljeno le nekaj klikov, to nima kakega odločilnega vpliva na generalno zvočno podobo medijev in javnih (pa tudi zasebnih - fizičnih in virtualnih) prostorov. Prevladuje globalizirano uniformirana komercialna "štanca" za hitro množično potrošnjo. Večinoma v angleškem jeziku in bodisi po izvoru bodisi po vzoru "hollywoodske" produkcije - ne glede na to, od kod v resnici prihaja. Podobno je bilo že leta 1984, ko so v Ljubljani prvič pripravili festival Druga godba (DG).
Poslanstvo festivala se nadaljuje in nadgrajuje
Povezano z okoljem
Osrednji del letošnje DG je potekal od četrtka, 24., do sobote, 26. maja. Po zadnjih nekaj let uveljavljeni časovni zasnovi. Svojčas so razpršili dogodke čez cel teden ali celo več, kar je ustrezalo pozornejšemu spremljanju, a je bilo - predvsem za obiskovalce od drugod - precej nepraktično. Nasproten poskus natrpati vse v neprekinjenih 30 ur se je izkazal kot prenaporen. Rednim obiskovalcem z daljšo kilometrino se še zdaj kolca po osrednjem prizorišču v Križankah. A ga je kar dobro nadomestil Kino Šiška. Tudi sicer se organizatorji trudijo DG čim bolj umestiti v širše družbeno okolje - tudi z razpršitvijo prizorišč in brezplačnimi uvodnimi koncerti vsakega večera. Dogajanje prvega so tako drugo leto zapored pripravili v Piranu, kamor so se lahko imetniki festivalske vstopnice peljali z avtobusom. Da lahko tak izlet olajša vzpostavitev družabnih povezav, je pač zaželen stranski učinek.
Uvodni koncert na Tartinijevem trgu je izvedla znana makedonska zasedba Ljubojna, ki igra temperamentno balkansko glasbo z romskim pridihom ter osrednjo vlogo vokala, violine in trobente z izrazito sinkopirano ritmično podlago. Najbolj radostno je ob tem zaplesala skupinica predšolskih otrok. Nadaljevalo se je v ambientalno in akustično izjemnem prizorišču Monfort v opuščenih skladiščih soli na robu Portoroža. Pevka Alsarah, emigrantka iz Sudana, je v ZDA ustanovila skupino Nubatones, ki na osnovi vzhodnoafriških glasbenih tradicij izvaja lahkotno poslušljiv, a sporočilen retropop. Ljubitelji avtorsko izrazitejših rockovskih pristopov s severnoafriškimi in orientalskimi podtoni so nato prišli na svoj račun ob nastopu ameriško-avstralsko-turškega kvarteta Dirtmusic, ki ga vodi v Ljubljani živeči ameriški kitarist, producent in založnik Chris Eckman.
Zvezde in alternativci
DG se je očitno dovolj zasidrala v javno zavest, da ji za zadosten obisk ni več nujno vabiti velikih (in pregrešno dragih) zvezd svetovnega formata. A Lisa-Kainde in Naomi Diaz, v Franciji živeči dvojčici kubanskih staršev, ki nastopata kot duo Ibeyi, imata potencial, da postaneta prav to. Soul in afro-kubanske plesne zvrsti diskretno vpletata v do potankosti dodelan globalni pop (pojeta večinoma v angleščini) z elementi družbene kritike, atraktivna pa je tudi njuna odrska prezenca.
Pozno dogajanje v klubih alternativnega kulturnega centra Metelkova je praviloma rezervirano za manj konvencionalne, radikalnejše glasbene prakse, bližje poznavalski kot širši publiki. A včasih tudi za najbolj presenetljive presežke. Južnoafriška zasedba The Brother Moves On skozi rockovske in funkovske pristope nadgrajuje veličastno vokalno tradicijo svoje domovine. K vzdušju, ki je spominjalo na spontan jam session, je pripomogel še slovenski klaviaturist Tine Grgurevič - Bowrain, ki je vskočil namesto izostalega člana. Za enega od nedvomnih kakovostnih vrhuncev je nato poskrbel kvartet Chromb! iz francoskega Lyona. Njihova izredno dinamična avtorska glasba se giblje nekje med rockom v opoziciji in free jazzom, predklasičnimi in ljudskimi formami francoske plesne glasbe ter modernističnim avantgardizmom. Da se da iskreno rudimentaren, a še kako žurerski afrobeat izvrstno izvajati tudi z glasbili domače izdelave, je nato prepričljivo dokazala zasedba Kokoko! iz prestolnice DR Kongo Kinšase. Portugalsko-britanski trio Fumaca Preta je za zaključek večera kalil nočni mir z eksplozivno fuzijo temačnega metala, afrokaribskih vplivov in še česa.
