Ali lahko preprečimo vnukov "poljub smrti" ?

Prikupna sedemletna Hind Ali Nasser iz Jemna je ena od 48 milijonov otrok, ki je šele letos cepljena proti otroškim nalezljivim boleznim, saj je pandemija prekinila rutinska cepljenja otrok po vsem svetu, so ob letošnjem Svetovnim tednom imunizacije, ki poteka od 24. do 30. aprila, zapisali pri UNICEF-u.

In kot poroča Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), posledice že lahko opazimo. Leta 2022 je bilo denimo več kot dvakrat več primerov okužb z ošpicami kot prejšnje leto. Število otrok, ki jih je ohromila otroška paraliza, se je v primerjavi s prejšnjim letom povečalo za 16 odstotkov. Če primerjamo zadnja tri leta s prejšnjim obdobjem (2019 – 2021), se je število otrok z otroško paralizo povečalo za kar osemkrat. Podatki so opozorilo, da cepljenje lahko učinkovito preprečuje nove izbruhe bolezni, pandemije, nepotrebne smrti in hospitalizacije.

Če se v Sloveniji lahko pohvalimo z relativno visokim odstotkom precepljenosti pri obveznem cepljenju, tega žal ne moremo reči za vsa neobvezna in plačljiva cepljenja. Tudi pri nas beležimo posledice, ki jih je pustila pandemija. Cepljenih je manj, v učinkovitost cepiva ne verjamemo več, mnogi vidijo le številne možne neželene učinke. Ob Svetovnem tednu imunizacije je tako skrajni čas, da cepljenju povrnemo zaupanje. Kaj nam omogočajo cepiva? Kako se izogniti težji obliki bolezni in hospitalizaciji s cepljenjem proti klopnemu meningoencefalitisu (KME), gripi in pljučnici? O tem so na okrogli mizi STAkluba razpravljali prof. dr. Danica Rotar Pavlič, predsednica Razširjenega strokovnega kolegija za družinsko medicino, prof. dr. Janez Tomažič in dr. Mojca Rožič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC Ljubljana ter dr. Marta Vitek Grgič, vodja Centra za nalezljive bolezni na NIJZ.

Precepljenost otrok dobra, pri odraslih med najslabšimi v EU

Med pandemijo covid-19 je bilo izvedenih veliko manj obveznih, rutinskih cepljenj.

»Precepljenost se je znižala tako pri obveznih kot priporočenih cepljenjih, nekoliko se je zvišala le pri cepljenju proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, ki je v 2022 dosegla 96 odstotkov,« je za uvod v temo povedala dr. Vitek Grgičeva s Centra za nalezljive bolezni na NIJZ.

Leta 2016 je bila precepljenost s tem cepivom najnižja, in sicer 92 odstotkov, kar je po mnenju vodje Centra za nalezljive bolezni na NIJZ že nakazovalo tveganje, da se lahko v državi pojavijo ponovni izbruhi ošpic. Podatki NIJZ kažejo, da se je precepljenost z novim 6-valentnim cepivom za dojenčke, to je cepivo proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa b, otroški paralizi in hepatitisu B, v letu 2022 znižala pod 90 odstotkov, kar je občutno manj v primerjavi z obdobjem pred pandemijo. Upadla je tudi precepljenost proti pnevmokoknim okužbam s cepivom, ki je bilo uvedeno leta 2015.

»Takrat je bila precepljenost dojenčkov nekaj manj kot 50-odstotna. Povečevala se je vse do leta 2020, ko je dosegla 70 odstotkov, v letu 2021 pa se je znižala na 61 odstotkov. Tudi precepljenost proti HPV se je v zadnjem šolskem letu znatno znižala na 44 odstotkov, medtem ko je bila pred pandemijo okoli 60 odstotna,« s podatki argumentira upad zanimanja za cepljenje dr. Vitek Grgičeva. »Pri cepljenju proti KME za otroke, ki so upravičeni do cepljenja na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja, je precepljenost za prvi dve generaciji znašala 35 oziroma 38 odstotkov, kar je še relativno nizko.« Vendar na NIJZ niso črnogledi in pričakujejo izboljšanje. Za primerjavo je podala še priporočeno cepljenje proti rotavirusnim okužbam, kjer je precepljena slaba tretjina oziroma dobra četrtina otrok. »Žal je precepljenost odraslih generacij slabša«, opozarja, »tudi generacije, ki imajo možnost cepljenja proti KME na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja, so dosegle bistveno nižjo precepljenost kot otroci – le okoli deset odstotkov.« Odstotek je približno enak generacijam, pri katerih je cepljenje samoplačniško. »Tudi pri generaciji starejših od 65 let je precepljenost padla z 28 odstotkov v sezoni 2020-2021 na 25 odstotkov. A to je še vedno zelo daleč od priporočil SZO, ki priporoča, da bi bile rizične skupine precepljene v 75 odstotkih.« V Sloveniji smo pri priporočenih cepljenjih za odrasle, predvsem proti gripi, covidu-19 in pnevmokoknim okužbam, med najnižjimi v precepljenosti v EU. »Raziskava iz leta 2016, v katero je bilo vključenih 67 držav iz različnih delov sveta, je pokazala, da smo na repu držav glede zaupanja v varnost in učinkovitost cepiv. Covid-19 pa je, kot kažejo podatki, zaupanje v cepljenje še poslabšal,« še dodaja dr. Vitek Grgičeva. NIJZ je namreč v času epidemije izvajal raziskavo Panda, s katero je spremljal odnos in stališča do cepljenja, ki je pokazala, da skepsa do cepljenja ves čas narašča.

Več osveščenosti za več cepljenih

Da je precepljenost z osnovnimi obveznimi cepivi relativno dobra, potrjuje tud dr. Mojca Rožič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC Ljubljana.

»Za otroško populacijo imamo na voljo tudi cepiva, ki so plačljiva ali jih krije ZZZS in niso obvezna, sem spada tako cepljenje proti pnevmokoknih okužbah kot KME. Pri otrocih imamo na voljo še cepivo proti gripi, rotavirusnim okužbam in noricam. Sama se prepogosto srečujem s kronično bolnimi otroki z okužbo,« izpostavlja dr. Rožičeva. »Trenutno imajo gripo, pa je cepivo na voljo. Imamo tudi težke zaplete ob prebolevanju noric, tu so posledice okužbe s KME…Najtežje je odgovoriti staršem, ko že pride do posledic in vprašajo, če bi se jih lahko preprečilo s cepljenjem. Odgovor vsi poznamo.«

Tudi prof. dr. Danica Rotar Pavlič, predsednica Razširjenega strokovnega kolegija za družinsko medicino, opaža, da je v Sloveniji slabša osveščenost glede cepljenja. »Kadar so medijske aktivnosti, je večje zanimanje, denimo za cepljenje proti KME. Ko ZD Ljubljana ponudi ugodnosti, imamo tudi vsi ostali več pozivov za cepljenje proti KME. Več skepse pa je glede cepljenja proti gripi,« pojasnjuje dr. Rotar Pavličeva. »Vsi, ki imajo okrnjeno imunost in kronične bolezni, se morajo cepiti proti gripi in pljučnici,« poudarja, »in če imaš astmo ali sladkorno bolezen, moraš pričakovati tudi težji potek in hospitalizacijo.« Tega si nihče ne želi, zato svetuje proaktivno preprečevanje bolezni. »Moj poziv je, da se odraslo prebivalstvo čim bolj odloči za cepljenje. Tudi sama sem cepljena proti pnevmokoku in KME, prav tako vnuki. Mislim, da je prav, da živimo to, kar pridigamo oziroma kot pravijo Angleži: Live what you preach. S svojimi 2700 pacienti, ki jih imam registriranih v ambulanti, tudi živim, kar učim.«

In če zbolimo?

Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana pogosto sprejmejo bolnike, ki bi se hospitalizaciji lahko izognili s pravočasnim cepljenjem. To velja tudi za pnevmokokne okužbe, ki jih povzroča bakterija Streptococcus pneumoniae (pnevmokok), izpostavlja prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Obstaja več kot 90 serotipov te bakterije, ki lahko povzroči invazivne okužbe, kot je gnojni meningitis, pljučnice in sepso, ki se lahko razseje na druge organe, tudi vitalno pomembne. Skoraj polovico pljučnic bi lahko preprečili s cepljenjem.

»V Avstriji že desetletje nimajo primerov KME, ker so bolj osveščeni in zato precepljeni. Imamo odlično mrtvo cepivo, ki dobro ščiti in nima veliko neželenih učinkov. Lansko leto smo imeli 150 primerov KME, kar je veliko za majhno Slovenijo,« razlaga prof. dr. Tomažič in dodaja, da bolezen pogosto poteka v hujši obliki, vsaki dve leti tudi en bolnik umre, nekateri imajo nevrološke težave, drugim odpovejo mišice, nekaj je tudi paraliz. Tudi tisti, ki nimajo hujših posledic, si hudo bolezen zapomnijo za celo življenje in prepričajo sorodnike, da se cepijo. »Tudi za pnevmokoke imamo nova, odlična cepiva, pa je še vedno veliko bolnikov v bolnišnicah. Če bi otroke intenzivno cepili, denimo zdaj s 13-valentnim cepivom, potem lahko ti serotipi izginejo tudi v odrasli populaciji,« osvetli pomen precepljenosti prof. dr. Tomažič. »Na kliniki imamo pravilo dobre prakse, da ob odpustu bolniku svetujemo vsako letno cepljenje proti gripi in pnevmokokni okužbi.«

Oklevajo celo zaposleni v zdravstvu

Ob vsem povedanem prof. dr. Tomažič ni mogel mimo slabe prakse cepljenja med delavci v zdravstvu. »Na UKC se je namreč proti gripi cepilo le 13 odstotkov zaposlenih, od tega 35 odstotkov zdravnikov. Tudi na naši Infekcijski kliniki se jih je cepilo le 28 odstotkov, od tega 68 odstotkov zdravnikov, 22 odstotkov zaposlenih v zdravstveni negi in 16 odstotkov strežnic.« Zakaj so podatki tako slabi, je zanimalo tudi prof. dr. Rotar Pavličevo, ki je pred časom izvedla študijo zaupanja v cepljenje med medicinskimi sestrami. »Te so prepričane, da higienski ukrepi zadoščajo za preprečevanje okužbe pri gripi. Vendar je to le delna zaščita, pogosto tudi lažno zanašanje,« opozarja predsednica Razširjenega strokovnega kolegija za družinsko medicino. Pri čemer je pomembno tudi to, da bolniki pogosto postavljajo vprašanja glede zdravega življenjskega sloga prav medicinskim sestram. »Ko sem spraševala, kdaj bi se bolj odločali za cepljenje, so mi sodelavci rekli, da o tem potrebujejo izobraževanje, javnost pa si želi več izvedeti preko medijev. Torej bi ozaveščanje javnosti moralo biti boljše. Tudi na domove za ostarele bi morali nasloviti pravico do cepljenja proti pnevmokoku.« Zato že načrtuje kratko raziskavo za svojce nastanjenih v domovih glede celjenja proti pnevmokoku, da bi dobila odgovore, kakšna so njihova stališča in kje so ovire za cepljenje. »Prosvetljevanje bi pomagalo, da bi pri ljudeh okrepili odločitev za cepljenje,« je prepričana prof. dr. Rotar Pavličeva.

SZO je že leta 2019 med deset največjih javnozdravstvenih tveganj uvrstila pojav t.i. oklevanje za cepljenje (Vaccine hesitancy), ki se je s pandemijo le še okrepil. Slovenijo bo zato obiskal in o pojavu predaval dr. Siddhartha Sankar Datta, vodja programa za imunizacijo in bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem pri SZO. Zakaj ljudje oklevajo pred cepljenjem in zakaj je cepljenje koristno? Zakaj bi se starejši morali cepiti? Kot primer je prof. dr. Tomažič navedel otroke, ki jim včasih reče »bioteroristi«. In če malo pretiravamo, pravi infektolog, je bolan vnuk, ki objame stare starše kot »poljub smrti«. Starejši so ranljiva skupina, ki še vedno umira - tudi zaradi gripe. Zato, dodaja prof. dr. Tomažič, je za boljšo precepljenost ključno informiranje in interes.

Cepljenje svetuje zlasti vsem ranljivim skupinam. Tudi dr. Rožičeva apelira na starše, da cepijo otroke. »Tako bo manjša verjetnost, da bo otrok zbolel v hudi obliki in ko bo rabil varstvo, bo tudi njegova okolica bolj varna.«