Vzdolž Vodnikove ulice v Celju se razteza opuščena stavba Srednje ekonomske šole, ki se je zaradi manjšega števila dijakov pred leti preselila v srednješolsko stavbo v Kosovelovi ulici. Na dvorišču stoji tudi že več let prazna stavba bivšega Kajuhovega dijaškega doma. Oba objekta sta v lasti ministrstva za šolstvo, ki teh objektov ne potrebuje več. Ministrstvo je Mestni občini Celje (MOC) ponudilo menjalno pogodbo, s katero kompleks Vodnikove ponuja v zameno za vložek občine v gradnjo nekaterih srednjih šol. Tako so že leta 2015 pristopili k reševanju več let neurejenih zemljiških razmerij, ki izhajajo iz časa gradenj Srednje zdravstvene šole, Srednje šole za gostinstvo in turizem ter športne dvorane Gimnazije Center. Menjava je bila vključena že v lanski občinski proračun, a ni bila uresničena, ker občina ni dosegla soglasja z ministrstvom o vrednosti vložkov mestne občine.
MOC pričakuje preveč?
Celjski župan Bojan Šrot pravi: "Že nekaj časa potekajo pogovori z ministrstvom. Na MOC vztrajamo, da je treba najprej poračunati stare obveznosti. Pretekli vložki MOC v srednje šolstvo - v izgradnjo objektov Srednje šole za gostinstvo in turizem in Srednje zdravstvene šole ter Športne dvorane Gimnazije Celje - Center - so vredni okoli 5,3 milijona evrov, vrednost nepremičnin nekdanje Srednje ekonomske šole Celje pa je dobre 3 milijone evrov. Ne moremo sprejeti rešitve brez povračila tudi preostalih dobrih dveh milijonov evrov. Medtem ko je objekt prazen, pa že nastajajo škoda in nepotrebni stroški. Z vsakim dnem bo stanje samo še slabše. Zato si želimo, da ministrstvo čim prej sprejme ustrezno odločitev in tako zaščiti objekt pred propadanjem."
Vsi se želijo dogovoriti
Na občini tega ne komentirajo, ker pogajanja še potekajo. Kljub očitno različnim stališčem obe strani verjameta, da je mogoče skleniti sprejemljiv dogovor.
Pri vsem tem ni nepomembno, kakšne načrte ima Celje z obema stavbama, da se menjalna pogodba uresniči. "Konkretnih vsebin še nimamo. Pojavljajo pa se različne zamisli o zapolnitvi prostorov z izobraževalnimi dejavnostmi. V tem objektu bi lahko dodatne prostore zagotovili nekaterim osnovnim šolam, ki se ubadajo s prostorsko stisko. Razmišljamo tudi o selitvi Ljudske univerze in o dodatnih prostorih za glasbeno šolo. Obenem pa se zavedamo, da bi, glede na sedanje stanje objekta, to terjalo precejšnja vlaganja," nam odgovarjajo z občine.
Celje bi raje denar
Celjski primer ni edini v Sloveniji. "Nekatere nepremičnine smo prodali, nekatere menjali, za nekatere pa potekajo postopki neodplačanega prenosa po zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja pred pristojnim ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo," pravijo na ministrstvu.
Medtem ko je objekt prazen, že nastajajo škoda in nepotrebni stroški
