Celjska bolnišnica: Zakaj se jim je prvi delovni dan novega leta sistem praktično porušil?

V celjski bolnišnici, kjer so že vse praznične dni imeli polno urgenco, se je sistem praktično porušil na prvi delovni dan v letu – zabeležili so 70 odstotkov več pacientov kot sicer na običajen delovni dan. "Razlogov je bilo več. Več je bilo respiratornih obolenj, obenem so nekateri družinski zdravniki malo podaljšali svoje dopuste. Iz zanesljivih virov vemo, da se je prav to dogajalo. To se nam zdi malo nekorektno," opisuje direktor Splošne bolnišnice Celje dr. Dragan Kovačić. Celjska bolnišnica je zato prve dni v letu poslala apel pacientom, naj tisti z blažjimi simptomi pomoč najprej poiščejo pri izbranem osebnem zdravniku ali v dežurni službi svojega zdravstvenega doma.

Da je hitrejša pot do zdravnika preko urgence, odprte 24 ur na dan, 365 dni v letu, namesto preko izbranega zdravnika, so ljudje hitro ugotovili. Prav Celjani so že lani večkrat javno opozorili, da urgenca postaja vzporedni zdravstveni dom, kar je nedopustno. "Še vedno je problem ta nekritični priliv pacientov na urgenco. Tja hodijo ljudje, ki so bolni, pa tudi takšni, ki bi lahko pomoč iskali pri svojem izbranem zdravniku. Ne vem, kako bi rešili ta problem, da ob tem ne bi izpadel aroganten, kot da ljudem preprečuješ prihod na urgenco. Vendar nikjer na svetu ni urgenca koncipirana kot ambulanta izbranega zdravnika. Ni urgence, ki bi lahko obvladovala tako veliko maso ljudi, na našo bolnišnico jih namreč gravitira 300 tisoč," opisuje Kovačić. Ob tem opozarja na še hujšo posledico gneče na urgenci: "Ko pride človek na urgenco, ga seveda moraš pogledati. In ko se nenujnih zbere toliko, kot se jih je za novo leto in po njem, lahko pride do neupravičenih zastojev pri obravnavi tistih, ki so najbolj bolni. To je problem. Saj ni problem v tem, da ne bi hoteli pregledati bolnih, a če jih preveč naenkrat pride, postane to problem ravno za najbolj bolne."

So pa v Celju za zdaj rešili vsaj težave s kadrom. Lani poleti so pozivali kolege iz drugih zdravstvenih ustanov, naj pridejo na pomoč, saj so sicer njihovi internisti preobremenjeni; takšni potem tudi ne morejo opraviti vsega dela v rednih ambulantah. Kovačić pravi, da je njihov apel (obenem so opravili tudi nekaj sestankov z župani in direktorji zdravstvenih domov v regiji) padel na plodna tla. "S kar velikim številom izvajalcev smo sklenili pogodbo za delo v enoti za splošno nujno medicinsko pomoč, tako da zdaj nimamo več takšnih težav, kot smo jih imeli pred časom."