Človekove pravice: Hrvaška, kot jo poznajo begunci

Kristina Božič
04.12.2017 17:16

Neprimerno ravnanje pristojnih hrvaških služb je zelo verjetno povzročilo smrt še ne desetletne deklice, ki jo je zbil vlak. V gozdu je zmrznil moški.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V Belgiji so sklenili, da bi vrnitev begunca na Hrvaško predstavljala preveliko nevarnost kršitev pravic.
Andrej Petelinšek

Nevladne organizacije že vsaj od zaprtja balkanske poti, ki ga je v začetku preteklega leta predlagal slovenski premier Miro Cerar, opozarjajo na prakse hrvaške policije, ki begunce potiska čez srbsko mejo, jih pretepa in jim krade osebne predmete, predvsem telefone, a tudi obuvala in obleke. Konec novembra so v gozdu v Gorskem kotarju našli iraškega begunca, ki je zmrznil. V sredo, 22. novembra, pa je zaradi poškodb, ki jih je utrpela ob trku vlaka, umrla še ne desetletna Afganistanka Madina Hussain, so poročila organizacije Are You Syrious potrdili tudi na hrvaški policiji.
V začetku tega leta so o protipravnih praksah na Hrvaškem, ko se obravnavajo prosilci za azil, poročali v hrvaški Jezuitski begunski službi, v mednarodni organizaciji Human Rights Watch, vrstijo pa se tudi poročila lokalnega Centra za mirovne študije in organizacije Are You Syrious. Tajana Tadić in Marijana Međugorac sta prejšnji teden opozorili, da se primeri “institucionalnega nasilja nadaljujejo brez kaznovanja odgovornih”.

Tajne "varnostne ovire"

Aprila sta obe hrvaški organizaciji v posebnem poročilu opozorili tudi na prakso, ki so jo že lani zaznali v Evropskem svetu za begunce in izseljence (ECRE). Raziskovalci opozarjajo, da se je po javni objavi poročil o policijskem nasilju nad begunci število primerov nasilja za krajši čas zmanjšalo, a se je kmalu začela stopnjevati praksa zavračanja prošenj za azil zaradi "varnostnih razlogov ali ovir". Delež takšnih zavrnitev in posledičnih vračanj beguncev je visok tudi med begunci, ki so premeščeni na Hrvaško na podlagi dublinske uredbe, pišejo v poročilu. V prvih treh mesecih in pol so hrvaški organi zavrnili vsaj 30 prošenj za azil na podlagi "varnostnih ovir" - polovica teh je bila v primerih dublinskih premestitev iz drugih članic. Za varnostne ocene ministrstvo za notranje zadeve zaprosi hrvaško obveščevalno in varnostno agencijo - in to naredi pri tako rekoč vseh prosilcih za azil, tudi ko gre za otroke in ženske invalidke, ki so jim bile posledično prošnje zavrnjene. Ob tem so obrazložitve, za kakšne varnostne ovire naj bi šlo, označene s stopnjo tajnosti, ki ne omogoča ne prosilcu ne njegovemu pravnemu zastopniku, da bi jo videle in se na obtožbe odzvala. Na vpogled je na voljo le sodniku, če se prosilec pritoži na zavrnitev prošnje za azil.

Madina Hosseini, še ne desetletna begunka iz Afganistana, ki je lani umrla na železniških tirih med Hrvaško in Srbijo.
Are You Syrious, Hassan Qasmi

Upad števila prosilcev

Minos Mouzourakis iz ECRE pravi, da letos še niso bili na terenu, a da iz številk opažajo upad števila prosilcev, ki se jih vrača na Hrvaško iz drugih EU-članic. "Če je bil lani vrnjen skupaj 601 prosilec za azil, je bilo vrnitev letos glede na številke iz prve polovice leta skoraj pol manj: 167," opiše situacijo navkljub sodbam sodišča EU, ki so možnost držav, da prosilce za azil vračajo na Hrvaško, potrdile. "Iz Slovenije je bilo prošenj Hrvaški v prvi polovici leta 2017 kar 80, a se je vračanje zgodilo v manj kot desetih primerih," pove raziskovalec. Pri tem opozori na to, da po dublinskih pravilih molk organa predstavlja pritrditev.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta