Dediščina, premalo poznana in pogosto podcenjena

Zgodba o varnosti in 150.000 obiskovalcih več

“Preden smo v upravljanje prevzeli Predjamski grad, je ob podatku, da ga je letno obiskalo 90.000 ljudi, marsikdo rekel: ‘O, to pa je veliko.’ Lani je grad obiskalo 240.000 ljudi. Zame je bil ta grad vedno nekaj izjemnega in to je treba začutiti. Odločili smo se, da si grad zaradi svoje izjemnosti zasluži posebno mesto v svetovnem merilu, in to nam je uspelo – vedno je v vrhu svetovnih lestvic. Prej ta grad – v tem pogledu – praktično ni obstajal,” zgodbo o Predjamskem gradu pripoveduje predsednik upravnega odbora Postojnske jame Marjan Batagelj. “Skrivnost je le v tem, da smo interpretirali tisto, kar imamo. Strategija slovenskega turizma pravi, da moramo pripovedovati zgodbe. Zgodb je veliko, mi pripovedujemo le eno. O njej smo veliko razmišljali in zgodba o Erazmu in njegovem gradu je tukaj. To je zgodba o tem, da je bil grad zgrajen samo zato, da je bil vitez varen. Občutek varnosti je, ne glede na čas ali obdobje, vedno zelo pomemben. To je zgodba, ki jo pripovedujemo, in razume jo vsak, tudi kitajski turist,” dodaja. Na vprašanje, kakšen vpliv ima grad z vsebino na okolje, v katerem je, na kratko odgovarja: “Veliko je treba razmišljati, najti identiteto, in ko pridejo gostje, začne živeti tudi okolica. V bistvu je vse skupaj precej enostavno – mama mora podojiti otroka in Predjamski grad je Postojnska jama, ki je mati turizma v tem delu Evrope, lokalni turistični ponudniki pa pridno žanjejo.”
Rok Kajzer
 

Gradovi na Štajerskem

Stanje gradov, ki jih pokriva mariborska območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine, je različno. Kar nekaj gradov je na poti propadanja, na primer Ravno polje (zasebna last po denacionalizaciji), Matzenau v Prosenjakovcih in Fridenau v Črncih. V relativno dobrem stanju so tisti gradovi, ki imajo muzejsko dejavnost, in to ne glede na lastništvo - Maribor, Murska Sobota, Ormož, Lendava, Ptuj. V slabem stanju so nekateri gradovi, katerih lastnik je država, zlasti tisti, ki nimajo nobene vsebine. Nekateri projekti so pripravljeni, vendar se zadeve ustavijo zaradi velikih stroškov obnove, vsebine pa so neznanka - Borl, Viltuš, Dornava. Stanje gradov, za katere skrbijo v občinah Ravne, Bukovje, Slovenj Gradec, Radlje ob Dravi, Slovenska Bistrica, Oplotnica, Kidričevo, Rače - Fram, je še najboljše. Nekaj gradov je še v zasebni lasti, večina jih je potrebna temeljite obnove - Slivnica, Frajštajn, Fridenau, Hamre, Fala ...

Dornava: Naloga vseh

Dvorec Dornava, ki ga trenutno vzdržuje domačinka Irena Cigula, je s parkom vred nedeljiva celota in je kot tak zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih lastnosti zavarovan kot kulturni spomenik državnega pomena. Dvorec je danes le bleda senca tega, kar je bil nekoč. Čeprav je bilo v zadnjih letih veliko poskusov iskanja ustreznih vsebin s strani države, rešitev nismo dobili. Zavod beleži tudi redke pobude s strani lokalne skupnosti, za katero pa sta dokončna obnova in ustrezen program v Dornavi prevelik zalogaj. Tudi zasebne iniciative ni, saj so za takšen projekt potrebna velika sredstva.

Rogatec: Iz račka v laboda

Leta 1990 je bil baročno-renesančni dvorec Strmol v Rogatcu razglašen za kulturni spomenik. Bil je v tako slabem stanju, da bi se sam porušil, a se je zanj, potem ko ga je občina Rogatec dobila pod svoje okrilje, zavzelo lokalno vodstvo. Iz občinskega in državnega proračuna so postopoma uredili streho dvorca, ko pa so se lotili notranjih prostorov, so to sanacijo financirali iz takratnega tako imenovanega kulturnega tolarja. V projekt sta vstopila še zasebnika in prispevala polovico denarja za obnovo. To je zgodba o uspešnem javno-zasebnem partnerstvu, ki vabi v občino Rogatec. Veliko tekočih stroškov pokrijejo že od prodanih vstopnic.