Najti novo službo v času epidemije še zdaleč ni lahko. Seveda je odvisno tudi od tega, kakšna je vaša izobrazba. Če ste negovalka ali medicinska sestra, težav ne bo. Enako velja za programerje in informatike. Prav tako je med zaposlitvenimi oglasi še vedno veliko povpraševanje po tako imenovanih deficitarnih poklicih, kot so zidar, elektroinštalater, mesar, kuhar, pa tudi voznik težkih tovornjakov in vlačilcev ter gradbeni delavec. Medtem pa povpraševanja po poklicih v gostinstvu in turizmu praktično sploh ni.
Vse manj je med oglaševalci prostih delovnih mest ponudb zaposlitve za nedoločen čas, čeprav je bil pred koronakrizo trend ravno obraten. Delodajalci so imeli velike težave dobiti dobre delavce, zato so jim začeli ponujati višje plače, boljše pogoje dela in tudi bolj varne oblike zaposlitve. Da so v vsaki krizi najprej na udaru tisti, ki imajo pogodbe za določen čas, prekarci, ni nič novega. Pogodbe za določen čas jim preprosto ne podaljšajo več in se znajdejo med brezposelnimi na zavodu, velikokrat še brez pravice do denarnega nadomestila. Ta kriza je to le vnovič potrdila.
Navkljub ukrepom, ki jih je država sprejela za ohranjanje delovnih mest, se brezposelnost povečuje, čeprav zagotovo občutneje manj, kot bi se sicer. Negotovost v določenih gospodarskih panogah, kot so gostinstvo, turizem, kulturne dejavnosti, pa ostaja. Kako bo v prihodnje, je zelo nehvaležno napovedovati, saj bo vse odvisno od tega, kako se bodo lahko sproščali še veljavni ukrepi za zajezitev epidemije. Pa tudi od tega, kako dolgo bodo veljali ukrepi za blažitev posledic epidemije. Torej pomoči, ki jih država namenja gospodarstvu.
Za mnoge, ne le brezposelne in delavce, ampak tudi delodajalce, časi tudi po epidemiji ne bodo lahki.
Čeprav vsi podatki kažejo, da so mladi največja žrtev koronakrize, kar zadeva izgubo službe in večjo brezposelnost, ni vse tako brezupno. Izkušnje po koncu prejšnje krize kažejo, da ko gospodarstvo začne postopoma okrevati, so mladi brezposelni zelo zanimivi za delodajalce.
Imajo namreč številne prednosti, kot so boljša izobrazba, več digitalnih kompetenc, znanje tujih jezikov, kar delodajalci v zadnjem času pogosto iščejo pri svojih kandidatih. Seveda pa bo za razliko od prejšnjega postkriznega obdobja tokrat zaposlovanje odvisno tudi od tega, v katerih panogah bo delo bolj prilagojeno novim razmeram sobivanja z virusom, kar bo zagotovo pomenilo tudi potrebo po več digitalnih znanjih.
Ker Slovenija po odpuščanju in trenutno skromnem zaposlovanju delavcev ni izjema v Evropi, tudi odhod v tujino trenutno ni alternativa, kar se zagotovo pozna pri hitreje naraščajoči brezposelnosti v SV Sloveniji. Januarja je bil tako največji porast števila brezposelnih prav v območni enoti zavoda Murska Sobota, nadpovprečno je brezposelnost porasla še v Mariboru, Kopru, Celju, na Ptuju in v Sevnici.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
