Maribor leta 2030: Center Rotovž na Rotovškem trgu je postal središče druženja, razstav, filmskih in avdiovizualnih projekcij ter koncertov, v UKC Maribor je bolnikom na voljo kakovostnejša specialistična zdravstvena obravnava, do Ljubljane je speljana moderna in hitra železnica, pod mestnim središčem je tunel razbremenil prometne tokove vzhod-zahod, na Letališču Edvarda Rusjana redno pristajajo letala s potniki in tovorom, s sežigalnico pri sortirnici smo prevzeli nadzor nad ravnanjem z odpadki, Pohorje se je razvilo v moderno gorsko središče, ki privablja goste od blizu in daleč. Ko vlade obiskujejo regije, so dovoljene sanje, a jutri je nov dan, bi si lahko sposodili znamenito misel prvega slovenskega predsednika Milana Kučana pred 30 leti.
Eno- ali dvodnevni obiski ministrskih ekip običajno ne prinašajo udarnih novic, prej bolj splošne obljube, a to še ne pomeni, da niso koristni. Vsak sestanek v živo je boljši kot dopisovanje po mejlih, vsak obisk podjetja, zavoda, kmetije ... je priložnost, da se politična elita seznani s konkretnimi težavami in izzivi nekega okolja. Pravo operativno delo se tako opravi že prej in se nato samo nadaljuje, in če državna in lokalna skupnost delujeta usklajeno, je naslednji fototermin lahko tudi slavnostno rezanje trakov.
In kakšno je sodelovanje med vlado Janeza Janše in župansko ekipo Saše Arsenoviča? Tokratni vladni obisk Podravja je razkril, da čeprav med liderjema ni posebne kemije, sta oba dovolj politično pragmatična, da tudi večje občinske projekte premikata skupaj. Zasluga za to gre tudi zagnanemu infrastrukturnemu ministru Jerneju Vrtovcu, ki se je kot edini minister oglasil tudi na mariborski občini, pomembna motivacija za vse politične stranke pa je seveda prav tako supervolilno leto 2022.
Uresničitev številnih obljub, med katerimi izstopajo investicije v zdravstvo ter cestno in železniško infrastrukturo, ustanovitev demografskega sklada in nov poskus oživitve mariborskega letališča kot multimodalnega logističnega centra Smart Hub, bo v veliki meri odvisna od tega, kako učinkovito bodo črpali denar iz evropske finančne perspektive 2021-2027 in nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Ob tem velja poudariti, da se je Maribor s Podravjem obljub v preteklosti že tako najedel, da je ob vseh napovedih o državni pomoči še danes lačen.
Prihodnost je v decentralizaciji, debirokratizaciji in digitalni preobrazbi, so bila še sporočila vladnega obiska. Če je Janša na položaju predsednika vlade slaba novica za kulturnike, sindikaliste, študente, okoljevarstvenike, neodvisne medije in še bi lahko naštevali skupine, ki se ne strinjajo z razdiralno politiko, je vsaj na enem področju tudi dobra novica - to je pri zavzemanju za bolj enakomeren razvoj države, kar v predvolilnih programih omenjajo skoraj vse stranke, a običajno dan po volitvah pozabijo, da Slovenija ni Ljubljana. Lepo bi bilo, če bi se tudi bolj demokratične vlade tega zavedale.