Vsaka sprememba na oblasti v kateri koli državi na planetu potegne za seboj spremembe. Ko se to zgodi v najmočnejši gospodarski, vojaški in politični sili na svetu, v Združenih državah Amerike, so pričakovanja velika. In negotova. Obljube, ki jih je bilo slišati v predvolilnih kampanjah, se pogosto izkažejo kot blef, realnost hitro postane drugačna.{infobox-quote_full}150938{/infobox-quote_full}
No, ko je 20. januarja pred štirimi leti prisegel 45. predsednik ZDA Donald Trump, smo upali, da bo realnost drugačna. Da je bila predvolilna histerija, ki jo je zganjal, le aktivator političnega establišmenta naveličanih množic. Ne bi se mogli bolj motiti. Trump je bil kot predsednik natanko tisto, kar je bil kot kandidat, ki je premagal verzirano političarko Hillary Clinton. Brutalni samovšečnež, ki je zvesto sledil svoji agendi Najprej Amerika in v imenu tega demontiral ustaljeni svetovni red.
Zdaj je prisegel Joe Biden. V primerjavi s Trumpom dolgočasnež, brez gromovitih najav in izključevalnosti. Amerika je po njegovem le ena od 193 držav članic OZN. Osivelemu političnemu veteranu Bidnu je seveda jasno, da je (še) vedno najpomembnejša in najmočnejša osebnost na svetu, a tega ne obeša na veliki zvon. Raje govori o strpnosti, multinacionalnosti, multilateralnih odnosih, sprejemanju drugačnosti in vsem, kar v Trumpovem besednjaku ni obstajalo. Toda besede so eno - kako bo svoje predvolilne obljube uresničeval, pa drugo.
Začetek je po mnenju velikanske večine preostalega sveta obetaven. Vrnitev ZDA k pariškemu podnebnemu sporazumu, ponovna včlanitev v Svetovno zdravstveno organizacijo in napovedan pogojni pristop k iranskemu jedrskemu sporazumu obetajo boljše čase. Tudi odprava mnogih Trumpovih migracijskih zakonov ali izvršnih ukazov kaže na bolj odprte ZDA. Toda to je pogled od zunaj; treba bo videti, kako bodo te prve poteze odzvanjale v ZDA.
Tisočkrat je ponovljena fraza, da je Donald Trump morda politično mrtev, toda trumpizem kot stanje duha in politična opredelitev ostajata živa in to bo na preizkušnji v naslednjih letih. Predvidoma dve leti naj bi imel Joe Biden politične "medene tedne"; oba domova kongresa sta v rokah njegovih demokratov in to je priložnost, ki jo bo moral izkoristiti. Donald Trump je imel z republikanci prvi dve leti mandata do vmesnih volitev, ko so predstavniški dom prevzeli demokrati, podobno udobje, a ga je zanemaril in krmaril po svoje. Joe Biden tega ne bo storil.
Še marsikaj je že na prvi pogled to, kar loči zdaj že bivšega predsednika Trumpa od sedanjega predsednika Bidna. Na prvi pogled izstopa, da se je Biden obdal z izkušenimi operativci, od katerih so mnogi služili že v administraciji Baracka Obame ali še prej. Četudi skeptiki opozarjajo, da so mnogi ministri postavljeni po volji vsemogočnih multinacionalk, svetu ostaja v tolažbo vsaj to, da niso popolni amaterji, kot so bili mnogi v Trumpovem krogu. Vse drugo je vprašanje časa in razmer.
