"Predsedovanje Svetu EU težko spodleti, saj skrbi za to Evropski svet," je v video razpravi Pobude za družbeno premirje in sodelovanje o slovenskem predsedovanju EU, ki bo drugo polovico letos, menil nekdanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik. Zunanji minister Anže Logar je potrdil, da je 90 odstotkov programa predsedovanja določenega v Evropskem svetu. Poleg tega bo svoje dodala zdravstvena kriza. Veliko srečanj bo zato potekalo po spletu ali hibridno, deloma na daljavo, deloma v fizični obliki. To bo ovira, ko bodo diplomati predsedujoče države iskali kompromise pri različnih temah. In manj bo priložnosti za fototermine pri nas pa tudi v Bruslju, kjer naj bi potekala večina sestankov.
Krivdo, da že drugo predsedovanje Slovenije EU ne bo tako spektakularno, kot bi nekateri pričakovali, bo vlada zlahka delegirala na vsaj dve dejstvi. Prvo je omenjena kriza, saj pandemija do poletja ne pri nas in ne v EU očitno še ne bo docela premagana. To je razumljiv razlog, čeprav bi se dalo razpravljati o odgovornosti za porazen tempo cepljenja pri nas in v EU. Drugo so primerjave s prvim predsedovanjem leta 2008. Tisto naše prvo predsedovanje - prve članice, ki se je EU pridružila v velikem bumu deseterice komaj štiri leta prej - je bilo po rimski pogodbi. Druga Janševa vlada je tedaj dokaj dobro izkoristila priložnosti za promocijo naše države. Slovenija je priredila kar štiri vrhunska srečanja: vrh EU-ZDA, ki se ga je na Brdu pri Kranju udeležil ameriški predsednik George Bush, vrh EU-Rusija ter še z Japonsko in Latinsko Ameriko. Pečat je pustila Slovenija tudi pri uveljavitvi lizbonske pogodbe, in to po presenečenju z negativnim irskim referendumom. Sedanje predsedovanje pod tretjo Janševo vlado bo potekalo prav po lizbonski pogodbi in bo veliko bolj tehnične narave. Tudi to dejstvo je razumljivo.
Pa vendar. Apetiti vlade za to predsedovanje so bili po njenem lanskem nastopu še veliki. Špekuliralo se je o vnovičnem vrhu EU-ZDA, morda celo v Sloveniji. No, to je s porazom Donalda Trumpa padlo v vodo, še bolj pa zavoljo spornih premierovih tvitov o najšibkejšem ameriškem predsedniku Joeju Bidnu. Na žalost ta lekcija Janeza Janše ni ustavila. Zadnji izpad je bila njegova primerjava nemške javne televizije ARD s komunistično Pravdo in nacističnim Stürmerjem. Logar je resda lahko v slovensko zunanjo politiko in med naše diplomate zanesel novo samozavest pa občutno več agilnosti in akcije. Vendar v evropskih institucijah postajajo pozorni na Slovenijo iz popolnoma drugačnih razlogov.
Še nekaj je dejal Potočnik v razpravi. Da je za uspešno predsedovanje sila važno zavezništvo z Evropsko komisijo. A bati se je, da bodo naše napovedane prioritete, torej zdravstvena unija, kibernetska varnost, razprava o prihodnosti EU, sklad za okrevanje, migracije, Zahodni Balkan, zeleni prehod oziroma digitalizacija, vljudnostno načete - kompromisi in sklepi o njih pa prepuščeni naslednjim predsedujočim.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
