Zahodni Balkan - kljub pridihu Orienta - sodi v Evropo. Vsaj geografsko. Drugo vprašanje pa je, ali razvojno, politično in civilizacijsko sodi tudi v Evropsko unijo, kamor si želi in hiti s hitrostjo ranjenega polža. Zdi se, da je skorajšnje članstvo v EU za šest držav Zahodnega Balkana tačas manj verjetno kot to, da bo Srb, Makedonec ali Albanec kot prvi človek v zgodovini stopil na Mars.
Približevanje Srbije, Severne Makedonije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, Kosova in Albanije evropskim integracijam je praktično ustavljeno. Deloma so te države krive same, deloma je kriva tudi EU. Zakaj krivda na strani vlad teh držav? Če pogledamo po vrsti: razvojno vprašanje. Ekonomije prav vseh pretendentk na članstvo v EU so daleč za evropskim povprečjem, izvzemši Bolgarijo in Romunijo, sprejeti v povezavo leta 2007 prav z namenom, da skupaj z Grčijo šest let kasneje skleneta obroč okoli bojevitega Balkanskega polotoka. Politično vprašanje: težko bi trdili, da so te države demokracije (zahodno)evropskega tipa. Toda težave z demokracijo in krepitvijo avtoritarnih teženj imajo tudi v številnih mladih članicah EU. Civilizacijsko vprašanje: spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin v najširšem pomenu besede, od pravic istospolnih do enakopravnosti žensk in svobode medijev, kaj šele vladavine prava, je v kandidatkah za članstvo v EU stvar interpretacije tistih, ki so pač na oblasti. Toda tudi tu se zaletimo v neslavne evropske primere, na primer v poljskega.
Širitveni krč EU onemogoča preboj
Želja po včlanitvi v EU na Zahodnem Balkanu je (še) živa, četudi je konkretne volje po izpolnjevanju vedno strožjih evropskih pogojev vse manj. Povsem drugače je v uniji; utrujena od brexita, negotovega okrevanja po koncu pandemije, lomastenja članic višegrajske skupine in njihovih satelitov, rahlo izgubljena po odhodu Angele Merkel s političnega prizorišča in drugega je združena Evropa tačas povsem nezainteresirana za kakršno koli širitev. Zlasti na težavne države, ki so med seboj v nenehnih sporih, ki se jih niti ne trudijo reševati, dokler nekdo z vso silo ne udari po mizi. Ali, kot je slikovito na naslednjih straneh zapisal odlični poznavalec Balkana, nekdanji slovenski veleposlanik v Beogradu Borut Šuklje ob bruseljskem stališču glede srbsko-kosovskega spora: Rešite težave in nas potem obvestite, da ste jih rešili. Povedano drugače: Evropa si ne želi novih oboroženih konfliktov v svojem osrčju, kot so divjali v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, a pripravljena je storiti bore malo, da prepreči njih vzroke. Saj je tudi takrat pustila, da balkanski problem vojaško reši zveza Nato, politično pa ZDA. Zdaj je niti to, da se na njeno dvorišče skozi zadnja vrata plazijo Rusija, Kitajska in Turčija, ne vznemirja preveč.
V takšnih geopolitičnih razmerah bo Slovenija gostila vrh EU-Zahodni Balkan. Velika pričakovanja o konkretnem preboju so že zdavnaj zvodenela, kot so tudi tista o slovenskem prispevku h konferenci o prihodnosti Evrope. Velik uspeh bo že, da se udeleženci vrha ne bodo na odprti sceni spričkali med seboj, že zaradi prisotnosti najvišjih predstavnikov EU ne. Vse drugo pa bo pomaknjeno v daljno prihodnost.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
