Darja Lukman Žunec
Po odstopu Blanke Erhartič z mesta ravnateljice je vodenje Gimnazije Ormož prevzela Klavdija Zorjan Škorjanec, profesorica glasbene pedagogike. Zadnja leta je vodila Zasebno glasbeno šolo sv. Petra in Pavla na Ptuju. Zorjanova je Ormožanka, živi v Pušencih, in se je za nov izziv odločila, ker čuti, da mora nekaj narediti za svoj kraj: "V bistvu me je ves čas, odkar sem šla na Ptuj, vseskozi vleklo nazaj. Izkušenj sem si nabrala veliko. Nekako z leti dela vse bolj čutim, da je moje poslanstvo v domačem kraju. Da Ormož potrebuje ljudi, ki so mu pripravljeni posvetiti velik del sebe, ki imajo voljo in željo, da dajo vse za to, da (p)ostane primerljiv z drugimi kraji." Saj ni nobena skrivnost, pravi Zorjanova, da je demografska slika tod porazna, da se mladi odseljujejo in se prebivalstvo stara. Ob tem je slabša od slovenskega povprečja tudi izobrazbena struktura in predvsem je slab socialni položaj družin.
Maturiralo jih je tisoč
Po dvajsetih leti obstoja ugotavljajo, da so izšolali okoli tisoč izobražencev. Podatka, koliko jih je dejansko ostalo na ormoškem območju, sicer nimajo, a Zorjanova pravi, da ga bodo poskušali pridobiti: "Za nas šteje zavedanje, da gimnazija prispeva h kakovosti življenja. Ne gre samo za vračanje v kraj, pač pa tudi za utrip v kraju. Če imamo gimnazijce, naši osnovnošolci ostanejo doma in se veliko dogaja po njihovi zaslugi tudi popoldan. Družine se bolj vključujejo v dogajanje in prispevajo k živahnosti družbenega in kulturnega utripa. Dijaki so tako pri maturi kot tudi v nadaljevanju študija nadvse uspešni, in čeprav ni služb za vse, vsaj živijo tukaj in se pač vozijo v večje centre."
Imajo svoje zdravnike
Za mesto je pomembno denimo tudi, da je kar 16 študentov medicine želelo opravljati prakso v Ormožu, potem ko so desetletja prosili zdravnike iz Hrvaške oziroma bivše Jugoslavije, da pridejo k njim. Zorjanova: "Zdaj imamo velik nabor domačih zdravnikov. Velik je tudi delež naših gimnazijcev, ki so postali dobri pedagogi ali vrhunski raziskovalci z doktorati. S tem, ko nekateri živijo tukaj, tudi širijo duh raziskovanja, inovacij in inovativnosti, drugačnega mišljenja in imajo veliko zamisli za razvoj." Sogovornica pravi, da pri Ormožu ne gre za to, da bi zadržali beg možganov v tujino, temveč bi radi zajezili beg iz mesta v slovenske centre.
Zato se za gimnazijski in še kateri srednješolski program borijo z vsemi močmi. Zorjanova verjame, da kaže vztrajati, in je vesela, da ima podporo lokalne politike, soustanoviteljice šole so namreč ormoška, središka in tomaževska občina. Še več, tudi gospodarstvo in javne ustanove dajejo pobude za nove programe izobraževanja. Najdlje so prišli s predlogom za sklop zdravstvenih poklicev. Direktorica ormoškega zdravstvenega doma Vlasta Zupanič Domanjko je prepričana, da jih območje zelo potrebuje, ob njej so zamisel podprli tudi v tamkajšnjih psihiatrični bolnišnici in domu starostnikov ter tudi ptujska bolnišnica in ljutomerski dom upokojencev.
Občine pomagajo
Občine in šolsko ministrstvo ves čas zagotavljajo obstoj gimnazije. Ministrstvo je denimo lani prispevalo 460 tisoč evrov za redni program, za druge programe še 71 tisočakov in za naložbe 30 tisoč evrov. Vse tri občine so skupno primaknile 174 tisoč evrov. Tako približno 76 odstotkov denarja daje ministrstvo, preostalo občine.
V letošnjem vpisu imajo za zdaj 13 dijakov za gimnazijski program in 18 za predšolsko vzgojo. Pred kratkim so od ministrice Maje Makovec Brenčič in od direktorice direktorata za srednje in višje šolstvo Elvire Šušmelj dobili zagotovilo, da programa nista ogrožena. Zorjanova upa, da bo tudi po spremembi oblasti ostalo tako: "Imamo zagotovila, da državi ni v interesu zapirati manjše gimnazije." Optimistična je, ker prihajajo številčnejše generacije: "Letos ima denimo ormoška OŠ 28 devetošolcev, prihodnje leto jih bo 30 in čez dve leti celo 51. V Ivanjkovcih jih je denimo zdaj 31 in prihodnje leto jih bo 35."
76 odstotkov denarja za delovanje gimnazije daje država, preostalo tri občine z Ormoškega.
Odpuščanja ne bo
Zanimivo je, da ormoško gimnazijo vseskozi obiskuje tudi po nekaj dijakov iz sosednje Hrvaške. Zdaj imajo vpisane tri nove. Zorjanova: "Predstavili smo se tudi v OŠ Petrijanec in Cestica, kjer so nas dobro sprejeli, in nekaj staršev se zanima za to možnost. A bomo v prihodnjih letih naredili še kaj več za to."
V šoli poučuje 21 profesorjev, ob ravnateljici je zaposlenih še pet strokovno-tehničnih kadrov. Pravi, da je strah pred odpuščanjem odveč, saj bodo vse zaposlitve obdržali. Med največjimi ravnateljičinimi cilji je ponovna zahteva, zasnovana že v prejšnjem desetletju, ko so z elaboratom prepričali ministrstvo o potrebi po kadru v zdravstveni negi ali pri oskrbi starostnikov, kakršen je denimo osebni asistent: "Ko bo vlada formirana, bom takoj obudila te zaveze in pismo o nameri iz leta 2008, in čeprav smo odvisni od politike, bomo vztrajali in na koncu tudi uspeli."
Število dijakov se je od šolskega leta 2011/12, ko jih je bilo 112, postopoma povečevalo. Največ jih imajo v sedanjem šolskem letu, kar 149. Za prihodnje šolsko leto jim za zdaj kaže, da jih bo vsaj 139.
