Hrvaški zunanji minister za Večer o reševanju odprtih vprašanj s Slovenijo, predvsem glede meje

Na Blejskem strateškem forumu smo hrvaškega zunanjega ministra Gordana Grlića Radmana vprašali, kako Hrvaška s Slovenijo rešuje odprta vprašanja, predvsem mejo. "Naj povem, da se s slovenskim zunanjim ministrom Anžetom Logarjem redno in često sestajam. Kot veste, je Hrvaška 5. februarja letos razglasila izključno ekonomsko cono na Jadranu. To je storila, ker se zaveda odgovornosti, ki jo ima do zaščite morja in varnosti na njem. Razglasitev je spodbujala tudi Evropska komisija in kmalu bo svojo takšno cono razglasila tudi Italija. O vseh teh korakih smo slovenske prijatelje pravočasno in izčrpno obveščali. Tudi zato smo aprila ustanovili trilateralo, ki Hrvaški, Italiji in Sloveniji omogoča boljše skupno upravljanje na severnem Jadranu," je povedal za Večer.

Toda nerešenih vprašanj je kar nekaj. "O odprtih vprašanjih pa je tukaj na Bledu že govoril naš premier Andrej Plenković, in kot veste, je dejal, da se o meji dogovarjajo strokovnjaki. K temu nimam kaj dodati, zame morajo biti premierjeve besede svete. Naj povem tudi, da bosta Slovenija in Hrvaška čez dva tedna v Atenah postali članici neformalne skupine sredozemskih držav MED, ki bo tako dobil zraven številko 9. Kajti tako kot Hrvaška je tudi Slovenija sredozemska država." Kar sam je dodal: "Naj pohvalim letošnjo organizacijo Blejskega strateškega foruma, ki je ponudil toliko razprav o številnih pomembnih in žgočih temah, predvsem o prihodnosti Evrope. Ni tako daleč nazaj, ko so bile debate na Bledu pravzaprav monotematske. Tako smo letos lahko govorili z voditeljico beloruske opozicije Svetlano Tihanovsko, ki jo je režim predsednika Aleksandra Lukašenka tako rekoč izgnal iz domovine. Glede Afganistana pozivamo talibane k spoštovanju vseh konvencij in človekovih pravic ter naj obravnavajo vse ljudi enako, ne pa, da jih preganjajo. Naj dovolijo evakuacijo tistim, ki bi radi odšli. Seveda nočemo, da bi se ponovil begunski val iz leta 2015. Begunce naj prevzamejo sosednje države. Uzbekistan, Tadžikistan in Pakistan to že počnejo. V Afganistanu bi radi videli mir in stabilnost. Zahod je dvajset let tam vlagal napore, znanje, sredstva in upam, da je nekaj od tega ostalo."