Sanja Verovnik
Vlaga neposredno vpliva na degradacijo skoraj vseh vrst materialov in konstrukcij. Zato je po besedah Tomija Đekovskega iz podjetja Kema pomembno, da pri sanaciji najprej odstranimo vzrok in ne posledice ter tako ne izvedemo le kozmetičnih oziroma vizualnih popravkov. "Vzrokov za nastanek vlage je lahko več in so lahko medsebojno povezani," opozori Đekovski. "Ravno zato je najbolje, da pri prenovi objekta zgradbo pregleda strokovnjak. V zidove oziroma gradbene materiale lahko pride vlaga na različne načine."
Izvor vlage
Sanacija po ugotovitvi vzroka poškodbe
Najprej ugotovimo vzroke
Pred začetkom sanacije vlažnih zidov je treba na podlagi predhodnega strokovnega pregleda ugotoviti zasnovo zidovja in vzroke vlaženja ter izmeriti stopnje navlaženosti zidovja, opozarjajo strokovnjaki z Gradbenega inštituta ZRMK. "Na podlagi pridobljenih podatkov in poznane namembnosti prostorov pa lahko oblikujemo smernice za izvedbo sanacije." Če je omet vaših zidov že na otip navlažen in poškodovan, ga bo treba zamenjati v celoti in izvesti še več drugih posegov za ustrezno sanacijo zidu, še opozorijo.
Veliko lahko naredimo s prezračevanjem
Pravi čas za sanacijo še pred zimo
Za sanacijo plesnivih sten z apnenimi barvami je pravi čas, preden se začne zimsko obdobje, opozarjajo v podjetju Jub. "Barvanje lahko namreč pravilno izvedemo le v primernih razmerah. Temperatura zraka in zidne podlage mora biti od 8 do 35 stopinj Celzija, relativna vlažnost zraka pa ne sme presegati 80 odstotkov." Apnene barve so bele. S prašnatimi oksidnimi pigmenti jih sicer lahko niansiramo do blagih pastelnih odtenkov, vendar je postopek zahteven, zato se redko izvaja. Kot pravijo v Jubu, so v modi nevtralni toni barv, kot so barve bele kave, ekspresa in kapučina, ki jih lahko kombiniramo z močnimi odtenki, kot so zemeljski toni in intenzivna zelena.
Učinkovita zaščita proti plesni
Pomagajo tudi termoizolacijske barve
