Bojan Tomažič
Že veliko prej, preden sta to v filmu Indiana Jones počela Harrison Ford in Sean Connery, so ljudje iskali sveti gral. In ta mit uporabili v umetnosti. Kaj gral je, so stoletja različno govorili. Po eni (krščanski) razlagi je to čaša, skodelica ali kelih, iz katere je Jezus pil pri zadnji večerji, zato ima čudežno moč. Chretien de Troyes, trubadur, ki je prvi pel o njem, in Wolfram von Eschenbach, avtor epa Parzival, nastalega v letih od 1200 do 1210, sta bila prepričana, da je to kamen. Predstavljen je bil tudi kot čarobni kotel Boginje in izvir vsega dobrega, kar na Zemlji uživamo. Za kamen so pisci tudi opozorili, da mora biti povezan s kozmičnimi viri, z vitezi in s svetimi kraji.
MED MITOM IN RESNIČNOSTJO
Sveti gral je sporočilo o smislu življenja, zatorej je lahko kelih, kamen ali zgolj najdena resnica.
Ljudje po različnih poteh iščejo gral, na poti do njega je veliko slepih ulic.
Svojega grala človek ne more najti, ker je zmerom tam, kjer ga ne išče.
Gral človek najde, ko ga ne išče več.
Vse čudežno, kar se nam godi vsak dan, je naš sveti gral. Vsak dan je naš gral.
Sveti gral so zgodbe in zgodbe so sveti gral
Poskrbi za plodnost, obilje in navdih
Po Parzivalu Wolframa von Eschenbacha gral v obliki kamna (ali nasprotno) poskrbi za plodnost zemlje, življenjsko obilje in človekov ustvarjalni navdih. Pri Wagnerju - v njegovi operi je vitezu ime Parsifal - ga najdejo, in ko se to zgodi, njegov sveti sij ošine ljudi in celo obudi mrtvega dobrega kralja, zlo pa je premagano. Grešni ljudje ne morejo priti do svetega grala, lahko ga še toliko iščejo, a ga ne najdejo, je tudi sporočilo opere, Pasifalu se pokaže, ker ima čisto srce. Gralov dvorec v operi ni viden običajnim očem, čeprav predstavlja človekovo edino resničnost, dvorec zlega čarovnika pa je viden in lažje dostopen, čeprav je neresničen, iluzija. Na robu ozaveščenega človeškega delovanja je torej področje nezavednega in nevarnega.
Zgodbe je treba pripovedovati
O Parzivalu in načinu življenja v stari časih se pri nas ljudje pogovarjajo na literarnih in tudi zgodovinskih srečanjih. Na Ptuju in v drugih naših krajih iz Eschenbachovega Parzivala se v zadnjem desetletju veliko govori o literarnem junaku. Vitez in pesnik Wolfram von Eschenbach, junakov literarni skrbnik, jih je poznal. V pesnitvi je pripoved puščavnika, ki je kot vitez prekrižaril Azijo, Afriko in Evropo ter prejezdil mnoge kraje "od Seville do Celja". Tudi Boč je pomemben v njegovi zgodbi.
V operah dobro zmaga
Parzival v pesnitvi Wolframa von Eschenbacha je fascinanten, ker se na začetku trinajstega stoletja odloči iskati resnico kot posameznik in ne del skupnosti, kot vitez torej in ne kot vitez vere ali Cerkve. Tega še danes mnogi ne počnejo. Richard Wagner, ki je leta 1882 premierno predstavil opero z naslovom Parsifal, je pomembno vplival na mit o junaku, ki išče resnico, rešitev, smisel življenja. Skladatelj ni napisal samo glasbe, ampak tudi libreto, Wagner je bil torej tudi pisatelj in pesnik. Zgodba je, kot je v operah običajno, o boju med zlim in dobrim. In dobro zmaga.
V Gralovem kraljestvu ni bilo dovoljeno pobijati živali, Parsifala so upodabljali z golobom nad glavo, in ko v zgodbi najdejo mrtvega goloba, se to vsem zdi nenavadno, nesprejemljivo, šokantno.
