Iz Avstralije v Evropo v 17 urah in pol

dpa
20.07.2017 12:46

Z neposrednimi poleti med Avstralijo in Evropo, ki jih uvaja letalska družba Qantas, bodo nadležni vmesni postanki postali preteklost.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Ko so začeli leta 2007 potniške polete izvajati z airbusom A380, je bila to prava senzacija: to dvonadstropno letalo je tako veliko, da na nekaterih letališčih sploh ne more pristati. V določenih konfiguracijah lahko sprejme več kot 600 potnikov. Toda zdaj kaže, da se trend obrača v drugo smer. Za polete na dolge razdalje, denimo čez Atlantik, letalske družbe vse pogosteje uporabljajo manjša letala. Za potnike pomeni to dve stvari: velikokrat se utegnejo izogniti nadležnim vmesnim postankom, hkrati pa se utegnejo znižati cene vozovnic.
"Velika letala so zasnovana za polete od središča do središča," pravi Cord Schellenberg, letalski izvedenec iz Hamburga. Manjša letala potnike pripeljejo do teh središč, denimo do Londona, Dubaja ali Frankfurta, kjer se nato vkrcajo na večja letala. Potniki lahko iz teh središč odletijo na manjša, regionalna letališča. V zadnjih letih se je v letalski industriji spremenilo precej stvari. Največ sprememb gre po Schellenbergovih besedah pripisati uveljavitvi nizkocenovnih letalskih prevoznikov, ki z manjšimi letali letijo na manjša letališča. Leti nizkocenovnih prevoznikov po principu od točke do točke so za ljudi zelo zanimivi. Namesto da bi leteli iz Frankfurta v Atene, lahko letite iz Baden-Badna v Solun, namesto iz Londona v Pariz pa iz Bristola v La Rochelle. Let je krajši, poleg tega pa ni nobenih vmesnih postankov in prestopanj.

Manjša bodo zmogla več

Ta koncept bi lahko zdaj uporabili tudi na medcelinski ravni. Letala, kot sta denimo airbus A320neo in boeing 737 Max, že gradijo tako, da bodo lahko letela na primer iz Nemčije na ameriško vzhodno obalo. Letalska družba Norwegian namerava že ta mesec uvesti cenejše polete iz Irske in Velike Britanije v ZDA. Po zaslugi novih motorjev lahko letala zdaj čez Atlantik letijo tudi iz srednje Evrope. "To pomeni, da bo mogoče med seboj povezati tudi manjša mesta," pravi Johannes Reichmuth, direktor Inštituta za letališča in letalski promet pri nemškem letalskem centru DLR. Zakaj bi v ZDA leteli iz Londona ali Frankfurta, če pa lahko tja odpotujete direktno iz Hamburga, Manchestra ali z Dunaja? Ali bo tak dolgotrajen let na manjšem letalu tudi tako udoben kot na velikem, je odvisno od letalskih družb, ki so odgovorne za sedežni red. Letalske družbe se trudijo, da njihove flote sestavljajo bolj ali manj enaka letala, s katerimi dosežejo toliko destinacij, kolikor je le mogoče. "To pomeni, da lahko preizkušajo nove rute in te, če se ne obnesejo, spet ukinejo," pojasnjuje Reichmuth. Če je mogoče eno letalo uporabiti za polete na več destinacij, se s tem poveča zmogljivost flote.
Po zaslugi novih letal, ki porabijo manj goriva kot večji modeli, potnikom ni treba več tako skrbeti zaradi njihovega ogljičnega odtisa. Novi modeli letal omogočajo tudi skrajno dolge polete. To po besedah Reichmutha pomeni polete, daljše od deset tisoč kilometrov. Letalska družba Qantas načrtuje, da bo marca prihodnje leto izvedla prvi neposredni polet iz Avstralije v Evropo. Njeno letalo Boeing 787 Dreamliner bo vzletelo v Perthu na zahodu Avstralije ter po 14.500 kilometrih pristalo v Londonu. Let naj bi trajal približno 17 ur in pol. Če vas ob tem stisne pri srcu, naj povemo, da bodo pri Qantasu po besedah njegovega šefa Alana Joycea poskrbeli, da bo turistični razred veliko bolj udoben. S tem poletom naj bi omilili jet lag oziroma utrujenost zaradi časovne razlike, boeingov Dreamliner pa je opremljen s tehnologijo, ki naj bi izboljševala kakovost zraka na letalu, zmanjševala hrup in omilila turbulence.

Rekord je 14.636 kilometrov

Rekorderka, kar zadeva najdaljši polet doslej, je družba Qatar Airways, in sicer s 14.636 kilometrov dolgim letom iz Dohe v Auckland, ki ga izvaja z Boeingom 777-200LR (Long Range).
Letalske družbe si prizadevajo vzpostaviti tudi non stop polete med Londonom in Sydneyjem, ki ju ločuje skoraj 18 tisoč kilometrov. "V tem primeru bi lahko uporabili denimo airbus A350-900 ULR (Ultra Long Range) ali boeing 777X," pravi Schellenberg. Pri Singapore Airlines pričakujejo, da jim bo podjetje Airbus svoje letalo A350 dobavilo prihodnje leto, medtem ko boeing najverjetneje ne bo nared pred letom 2019 ali 2020.
Zastavlja pa se tudi vprašanje, koliko potnikov si bo lahko privoščilo vozovnice za te non stop polete. "Vozovnice bodo za polete brez vmesnih postankov nedvomno dražje," pravi Schellenberg. Navsezadnje med Evropo in Avstralijo spet ne potuje toliko poslovnežev, medtem ko se dopustnikom nikamor ne mudi in bodo z veseljem še naprej prestopali v Dubaju ali Katarju.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta