Afganistanci si tega ne zaslužijo, je v nedeljo, ko je postala vrnitev talibanov na oblast dejstvo še s padcem Kabula, na twitterju zapisal Khaled Hosseini. Svetovno znani afganistanski pisatelj, ki je s knjigami - najbolj znani, prevedeni tudi v slovenščino, sta Tek za zmajem in Tisoč veličastnih sonc - mednarodni javnosti odstiral zakulisje zgodovinskih in političnih pretresov Afganistana od sedemdesetih let naprej, je bil nekoč begunec. Po sovjetski okupaciji leta 1978 se kot enajstleten deček z družino, oče je služboval v Parizu, ni več mogel vrniti v domovino. Dobili so azil v ZDA. "Predsedniku Bidnu ni uspelo odgovoriti na osnovno vprašanje, kaj bo Amerika storila ob grozeči humanitarni krizi v Afganistanu," se je Hosseini vprašal in spomnil, da je Washington po padcu Sajgona v še eni krvavi vojni, vietnamski, 130.000 beguncem iz južnega Vietnama, Laosa in Kambodže dovolil vstop v ZDA.
Predvidljiv scenarij, ki je prešel v zadnje dejanje z "zgodovinskim" mirovnim sporazumom Trump-talibani iz februarja 2020, je kot resničnostni šov nove geostrateške partije s tektonskimi premiki mednarodnih razmerij. "Navadni smrtniki" so drobiž v igrah velikih interesov. Te dni jih iz centralnoazijske dežele beži na desettisoče. V strahu pred talibanskim maščevanjem za sodelovanje z zavezniškimi vojskami in vladami, ki so dve desetletji tjakaj izvažale demokracijo. V strahu pred represivnim, šeriatskim primežem afganistanske družbe, ki so jo talibani brutalno, še posebno do žensk, demonstrirali že v svojem prvem "mandatu". Ti ljudje bodo plačali najvišjo ceno ameriških, Natovih, pa tudi evropskih, torej naših napak, zgrešenih politik na pogon dolarskih in evrskih "razvojnih" milijard. Te so se v veliki meri pretakale v žepe orožarsko-varnostne industrije, pogodbenikov, najemniških enot, skozi korupcijske stranpoti pa k peščici afganistanske politične in vojaške elite. Begunski tokovi bodo pljusknili proti Evropi, četudi je šef slovenske diplomacije Logar v sredo zatrdil, da bodo sklenili dogovore z afganistanskimi sosedami, da jih prestrežejo. Mar res? Privoščil si je še sramoten cinizem, ko je napovedal, da je Slovenija v tej humanitarni katastrofi pripravljena sprejeti pet afganistanskih sodelavcev evropske zunanje službe. Da, pet. 5! Da ob tem uporabi besedo solidarnost, je perverzno.
EU je sredi nove boleče lekcije: ZDA odgovornost in posledice za njene vojne in geostrateške interese multilateralno razpršijo med zaveznike in voljne podizvajalce. Ob unilateralni odločitvi o umiku pa ti ostanejo sami. Tako tudi EU s svojimi problemi in z nesposobnostjo, da bi v mednarodni areni razvila strateško avtonomijo. V regiji, kjer so Američani za visoko ceno držali militantne islamiste proč od oblasti, se karte delijo na novo. V vakuum se morda vrača Rusija, vsekakor zaradi trpkega spomina na okupacijski fiasko drugače kot tedaj. Predvsem pa Kitajska! Ta ne prihaja z orožjem, temveč tako, kot v Afriko, z napovedjo vlaganj. Da si s tem zase zagotovi geostrateški vpliv.