»Po podatkih Registra raka je sodelovanje v Programu Svit zmanjšalo število novih rakov debelega črevesa in danke, ki je bil v letu 2021 četrti najpogosteje odkrit rak v Sloveniji pri obeh spolih skupaj, in ne več prvi, kot je bilo to pred uvedbo organiziranega populacijskega presejanja,« pravi vodja Programa Svit dr. Dominika Novak Mlakar. Z njo smo se pogovarjali, kako je presejalni program vplival na raka debelega črevesa in danke v Sloveniji ter kaj pomeni, če dobimo »pozitiven rezultat«.
Zakaj je pomembno, da se ljudje odzivamo na povabila, ki jih dobimo iz presejalnih programov?
Rak na debelem črevesu in danki se v telesu razvija več let, preden se pojavijo simptomi ali znaki bolezni. Z odzivom na vabilo Programa Svit vsaki dve leti lahko morebitno bolezen odkrijemo pravočasno. Rak, odkrit v zgodnejših fazah in preden se pojavijo simptomi, je lažje ozdravljiv – takih je v Programu Svit 60 odstotkov, kar izboljšuje in podaljšuje življenje bolnikom. Še več za ohranjanje zdravja dosežemo z odkrivanjem in odstranjevanjem predrakavih sprememb, s čimer preprečimo nastanek raka.
Pomembno je zavedanje, da je sodelovanje preprosto, lahko pa nam reši življenje.
»Da se je zmanjšalo število novih primerov raka debelega črevesa in danke, da so primeri bolezni odkriti dovolj zgodaj (v nizkih stadijih), ko dodatnega onkološkega zdravljenja večina bolnikov ne potrebuje, in zmanjšanje umrljivosti za tem rakom so zelo pomembni dosežki. Najbolj smo veseli sporočil hvaležnih ljudi o tem, kako jim je Program Svit rešil življenje.« Dr. Dominika Novak Mlakar, vodja Programa Svit
Kolikšen delež ljudi se odzove povabilu?
V Program Svit je bilo leta 2023 povabljenih malo več kot 318 tisoč oseb, odzivnost na vabila je bila 65-odstotna. V Sloveniji je največja odzivnost v kranjski zdravstveni regiji (68,8 odstotka), najmanjšo imajo v koprski regiji (61,9 odstotka). Odzivnost v Program Svit po letih, zaznamovanih s pandemijo covida-19, spet raste, je pa med moškimi kar za 11 odstotnih točk manjša kot med ženskami. Med osebami s pregledanimi vzorci blata je imelo 5,4 odstotka oseb pozitiven izvid presejalnega testa. V okviru programa je bilo opravljenih 9.941 kolonoskopij v 23 pooblaščenih kolonoskopskih centrih po Sloveniji.
V prvih devetih mesecih letošnjega leta se je na vabilo odzvalo 64,3 odstotka vabljenih, razhajanje med odzivnostjo žensk in moških pa se je še povečalo, tako da nas vse skupaj čaka še veliko dela.
| Program Svit v Sloveniji deluje od leta 2009, v tem času je bilo do konca leta 2023 v laboratoriju programa analiziranih več kot 2.306.000 kompletov vzorcev blata, v pooblaščenih kolonoskopskih centrih je bilo pri udeležencih s pozitivnim presejalnim testom opravljenih več kot 136.280 kolonoskopij. |
Pri kolikšnem deležu je ugotovljen rak debelega črevesa in danke? Kakšna je pot bolnika v primeru pozitivnega testa?
Pozitivni test Programa Svit nikakor ne pomeni, da ima oseba raka! Le dva odstotka oseb s pozitivnim presejalnim testom sta v letu 2023 dobila diagnozo rak, po trenutnih podatkih je bilo odkritih 211 rakov debelega črevesa in danke. Po prejetem izvidu pozitivnega testa dobijo osebe pri osebnem zdravniku napotnico za kolonoskopijo Programa Svit. Naročanje poteka prek Svitovega klicnega centra, na pregled se čaka do meseca dni. Glede na odkrite najdbe med preiskavo se individualno določajo nadaljnji koraki obravnave posameznikov. Pri kar 20 odstotkih oseb z opravljeno kolonoskopijo so odkrite predrakave spremembe. Te se večinoma odstranjujejo že med samo preiskavo in nadaljnje zdravljenje sploh ni potrebno.
Kaj pa so najpogostejši razlogi, da se ljudje ne odzovejo na povabilo programa, da ne pošljejo vzorca?
Po raziskavah, opravljenih v Sloveniji pa tudi v vsej Evropi, je strah pred odkritjem bolezni in pred samo kolonoskopijo najpogostejši razlog, da ljudje ne sodelujejo. Sledi prepričanje, da s(m)o zdravi, ki je najbolj prisotno prav med najslabše odzivno ciljno skupino (moški od 50 do 54 let).
Bi bilo mogoče program še kako izboljšati? Morda načrtujete kakšno prenovo?
Vedno so možne izboljšave. V zVEM so na voljo izvidi presejalnega testa blata in kolonoskopski izvidi. V pripravi je elektronska oblika pristopne izjave, stalno se nadgrajujejo zbrani podatki, kar omogoča optimizacijo dela, boljšo sledljivost in izboljševanje kakovosti opravljenih postopkov. Sodelavci programa se trudimo čim bolje pomagati pri vključevanju vabljenih v postopke presejanja in odpravljanju morebitnih ovir.
Z razmeroma majhnimi finančnimi sredstvi se z aktivno promocijo trudimo doseči čim večji del ciljne populacije.
Se spoprijemate s kakšnimi izzivi?
Veliko truda se vlaga v komunikacijo z neodzivniki. Dobra četrtina vabljenih se vabilu programa ni nikoli odzvala. V delo z neodzivniki so vključeni različni deležniki: zdravniki družinske medicine, medicinske sestre, sodelavci centrov za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojnih centrov v zdravstvenih domovih, nevladne organizacije in ambasadorji Programa Svit. V sodelovanju z območnimi enotami NIJZ organizirajo predstavitve programa čim bližje našim uporabnikom.
| Program Svit pri navidezno zdravih osebah v starosti od 50 do 74 let s preprostim testom blata išče sledove prikrite krvavitve. Osebe s pozitivnim izvidom presejalnega testa na kri v blatu so pregledane na kolonoskopiji, kjer se ugotovi vzrok krvavitve. Cilj programa je med navidezno zdravimi osebami odkriti tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz sprememb na steni debelega črevesa in danke razvil rak, ali že imajo začetno obliko raka, in te spremembe odstraniti. Zgodaj odkrito bolezen lahko uspešno zdravimo, z odkritjem predrakavih sprememb pa lahko bolezen celo preprečimo. |
