Izziv: Dunajski in pariški zrezek po vegansko

Tistim, ki so razmišljali, da bi v novem letu naredili več zase, smo ponudili dobro idejo in sklenili pomagati pri njeni izvedbi, pojasni Maja Hrovat, vodja slovenskega Veganskega izziva, poziva k januarju brez mesa, projekta, ki se ga, kot drugod po svetu, pri nas lotevajo peto leto. Tisoč dvesto ljudi je tokrat sprejelo izziv in vsak dan po elektronski pošti prejmejo predloge za jedilnike z recepti za zajtrk, kosilo in večerjo. Na voljo so jim praktični napotki in druge vsebine, izkušnje športnikov in drugih, ki se prehranjujejo samo z rastlinsko hrano, organizirajo jim predavanja in tako dalje. Sodelujočim je z nasveti v pomoč 25 mentorjev.

Sto jedilnikov za mesec dni

Tisti, ki so sprejeli izziv, bodo v veganuarju, kot so v akciji poimenovali januar, prejeli več kot sto dnevnih jedilnikov. "Pošiljamo jim tudi nakupovalni seznam za sestavine, prejmejo tudi izbor receptov za sladice, slovenske in praznične jedi, posredujemo jim povezave do dodatnih receptov. Če komu predlagana večerja ni po godu, je takoj na voljo deset drugih idej za večerjo," je povedala Maja Hrovat.
​Vegani na vprašanje, kaj jedo, običajno odgovarjajo, da vse. To so že na začetku izziva tudi demonstrirali. "Na uvodnih predavanjih smo udeležence pogostili z bogato obloženimi kanapeji, z veganskim golažem, z brovniji, s sadnim biskvitom in presnimi torticami," našteje Hrovatova.

Pestrost okusov

Štiri leta Veganskega izziva je prineslo izkušnje in spoznanja. "Doslej je večina udeležencev po koncu izziva povedala, da so svoj prejšnji jedilnik obogatili, da so popestrili kuho, bili so navdušeni nad novimi kombinacijami," vodja Veganskega izziva meni, da je vredno vztrajati. "To niti ni presenetljivo, kajti pripravljanje hrane z mesom je omejeno na samo nekaj različnih vrst: krožnik tipičnega Slovenca za kosilo po navadi sestavljajo zrezek, krompir in solata. Če namesto zrezka uporabimo stročnice, žita in zeleno listnato zelenjavo, ki so enkraten vir beljakovin, se naenkrat pojavi nešteto možnosti. Brbončice postanejo bolj dovzetne za različne okuse, v želodcu ni več težkega občutka. Zanimiva je tudi izkušnja svobode, ko ti ni treba več nujno jesti samo zato, ker so te tako učili od malega, in lahko eksperimentiraš."
Pestrost okusov dokazuje že veliko vrst rastlinskih napitkov, ki jih lahko uporabimo namesto mleka. "Od sojinega, riževega, ovsenega, mandljevega, orehovega, lešnikovega do tistega iz indijskih oreščkov, kokosovega, kamutovega, konopljinega, kvinojinega je mogoče izbrati. Takšno mleko si lahko pripravimo doma."
Za izziv so izbrali trideset dni. "Mesec dni je ravno prav, da človek ugotovi, ali je zadeva res tako nepredstavljiva, kot si mnogi predstavljajo. In nekateri so si vse drugače zamišljali. Lep je občutek, ko nam povedo, da smo vegani pozitivni in čisto normalni ljudje. Ko priznajo, da se s takšno prehrano počutijo bolje, imajo veliko energije in boljšo kondicijo kot prej. Pri nekaterih se zgodijo pozitivne spremembe tudi pri telesni teži, pri videzu kože, izboljša se jim krvna slika. Dober je seveda tudi občutek, da za vsebino krožnika nihče ni trpel in da brezmesno prehranjevanje zmanjšuje onesnaževanje okolja."
Da zdrava rastlinska živila lahko nadomestijo meso, je vseeno velikokrat treba ponavljati. "Mit, da je meso treba nadomeščati z nekim podobnim živilom, izhaja iz enačenja mesa z beljakovinami. Vendar meso ni niti edini niti dober vir beljakovin. S stročnicami in žiti ga je mogoče zlahka nadomestiti. Tisti, ki to želijo, lahko okus in teksture mesa nadomestijo s pšeničnim ali sojinim mesom, tofujem in gobami."
Da v imenu tradicije ljudje ohranjamo škodljive načine prehranjevanja, seveda ni dobro. "Vsi bomo morali doumeti, da tradicija sama po sebi ni sveta. Tradicija je lahko dobra ali slaba. Pameten človek dobro tradicijo obdrži, slabo zavrže," pravi Maja Hrovat. "Ljudje smo prej sebični kot mazohistični, prej nespametni kot modri. Najraje pa poslušamo dobre stvari o svojih slabih navadah."

Vsega so krivi vegani

Saj je že veliko bolje, kot je bilo, vendarle se ob skoraj vsakem pojavljanju veganov v javnosti nekdo obregne. Praviloma z nekimi tradicionalnimi ali načelnimi oporekanji. Zakaj je tako, smo povprašali Danija Sušnika, predsednika Slovenskega veganskega društva. Pravi, da problem ni pri veganih, ampak pri tistih, ki tako reagirajo. "Vegani smo dokaz, da je zelo lahko živeti zdravo in hkrati prijazno do živali in okolja. To vsejedce avtomatično nehote oriše kot manj etične, brezbrižne in razvajene. Prijetnejše bi jim bilo, če bi ta dokaz lahko odstranili s svojega vidnega polja. Podzavestno čutijo, da se kultura ljudi okoli njih počasi spreminja v bolj prijazno do okolja in živali; veganstvo kot etični odnos do živali je v porastu. Ker se sami očitno niso zmožni spremeniti, želijo kot neetične orisati vegane. Če vegan samozavestno stoji za svojimi vrednotami in dejanji, ga vsejedci hitro okličejo za agresivnega in militantnega, če je prijazen, ga imajo za cmero ali hipija. Skratka, vedno so krivi vegani."