Javna objava plač javnih uslužbencev v preteklosti ni bila nič nenavadnega, le da ob najbolje plačanih javnih uslužbencih najpogosteje niso bila objavljena imena, temveč le delovno mesto in institucija, iz katere prihaja oseba. Kar je bistveno drugače v tokratnem primeru, je, da je fiktivno odstopljeni notranji minister Hojs, čeprav so ga na policiji opozorili na občutljivost podatkov in pozvali k previdnosti, objavil seznam vseh zaposlenih na ministrstvu in v policiji. S tem minister, ki si je večino svojega mandata v laseh ne le s sindikati, temveč je znal javno okarati tudi policiste same, če so, po njegovem politično nazorskem razmišljanju, premilo ravnali s protestniki, ni le zlorabil svoje pozicije moči, temveč je tudi zagrešil nedopusten precedens. Z objavo celotnega ustroja največjega represivno-varnostnega aparata je ogrozil nacionalno varnost! Ali, kot je na twitterju lucidno zapisal profesor varnostnih ved Branko Lobnikar; s to potezo je povzročil, da "policija še nikoli ni bila tako transparentna in gola". In to bo lahko državi kot sistemu in subjektu v mednarodnem varnostnem okolju povzročalo še velike težave. Zdaj nas imajo druge države in njihove obveščevalno-varnostne službe tako rekoč na dlani, kar v sila nenavadnih časih, ki bi lahko tudi v 21. stoletju privedli do resnih konfliktov, nikakor ni nedolžno. In že zato bi moral minister nositi posledice za svoje nespametno, oblastniško arogantno dejanje, do katerega ga je pripeljalo kar nekaj razlogov.
Če pustimo ob strani, da bi v času epidemije Policijski sindikat Slovenije lahko stavkovno napenjanje mišic preložil, je minister dobro vedel, kaj bo z objavo sprožil. Ob že omenjenem varnostnem problemu za Slovenca ni večjega veselja kot pogledati, kolikšen je sosedov dohodek. Zdaj bo lahko vsak preveril, kolikšna je plača njegovega znanca policista. A pri objavi gre za zavestno manipulacijo, kajti decembra v policiji dobijo poračune, zdaj dobivajo tudi covid dodatke, zato to nikakor ni realen plačni prikaz. In tega se minister dobro zaveda, kakor tudi odziva javnosti, ki bo zagrabila le za najvišje plače, medtem ko je povsem jasno, da so policisti, ki vsakodnevno na ulicah skrbijo za našo varnost in obenem ogrožajo svojo, kljub dobro izpogajanemu dvigu plač pred dvema letoma, daleč od številk, ki bi se dvigale na nekaj tisoč evrov bruto.
Minister je s to potezo tudi jasno pokazal, da se tako rekoč požvižga na socialni dialog, saj je, namesto da bi poskušal umiriti strasti, vnesel dodaten razdor. Zdaj tudi v policijske vrste, medtem ko je splošna javnost večinsko že tako povsem razdražena od oblastniške arogance, ki pokroviteljsko vsakodnevno pametuje o tem, kaj bi moralo početi ljudstvo, ob tem ko je sama daleč od tega, da bi vsaj zadovoljivo opravljala naloge, ki bi jih v teh izrednih časih morala. Tudi zato je po SDS-ovskih prevzemih NPU, Sove in vrha policije mogoče Hojsovo potezo razumeti kot nadaljevanje demontaže tega najpomembnejšega varnostnega organa v državi.