Človeški notranji ustroj je delo narave, ta je poskrbela za zadnji detajl naših teles in optimizirala naše delovanje. Pravilna zasnova naših domov, ki podpira to prvinsko ravnovesje, pa seveda ni več naloga narave, ampak je posledica odločitev, ki jih sprejemamo vsak zase. Cilj imamo vsi enak – vsi bi bili radi zdravi, zjutraj naspani in cel dan polni energije. Pa živite v okolju, ki vam to dejansko omogoča?
Raziskava Healthy Homes Barometer, ki je zajela 12.000 prebivalcev stare celine, je pokazala takšno razvrstitev dejavnikov, ki naj bi po mnenju vprašanih pogojevali zdravje: 2. prezračevanje doma, 3. uživanje sadja in zelenjave, 4. dovolj dnevne svetlobe v naših domovih, 5. čas, ki ga preživimo na prostem. Čemu, mislite, so anketiranci prisodili prvo mesto? Na zmagovalno stopničko so postavili kakovostno spanje, saj je ključno za pravilno delovanje našega uma in telesa. Dokazano je, da smo zaradi motenj spanja manj produktivni, da naredimo več napak, imamo slabšo koncentracijo in slabši spomin. In to, kako bomo spali, je odvisno tudi od tega, kako smo zasnovali naš dom.
Po dnevu se ravna spanec
Za zdrav biološki ritem in ravnovesje je bistvena prava količina dnevne svetlobe s stabilnim izmenjevanjem svetlobe in teme. Dnevna svetloba je namreč izhodišče, ki ga človeška notranja ura uporablja pri uravnavanju cikla spanja in budnosti, pri tako imenovanem cirkadianem ali dnevno-nočnem ritmu. Za zagotovitev dobrega spanja potrebujemo veliko dnevne svetlobe podnevi in veliko prave teme ponoči. Poleg tega je dnevna svetloba fiziološki in psihološki stimulans, saj povečuje pozornost, izboljšuje razpoloženje in počutje, veča produktivnost in sposobnost učenja.
Ker smo postali generacija, ki biva v zaprtih prostorih, je ključno vprašanje torej takšno: ponuja vaš bivalni prostor dovolj kakovostne dnevne svetlobe?
Tri različna okna, tri različne lastnosti. (slika spodaj)
Ob primerljivih pogojih se pokaže, da strešna okna (označena z rdečo) zagotavljajo vsaj dvakrat več svetlobe kot navpična okna enake velikosti (z modro) in trikrat več svetlobe kot okna enake velikosti v frčadi (s sivo). Razlika gre na račun vpadnega kota svetlobe.
Vir: www.velux.com
Bolj kot ne smo znotraj
Raziskave kažejo, da preživimo v zaprtih prostorih povprečno 90 odstotkov svojega časa oziroma skoraj 22 ur na dan. Hoteli ali ne, tak način življenja zdaj spontano prenašamo tudi na naše otroke. Vendar to, da večino časa preživimo v zaprtih prostorih, še ne pomeni, da se moramo naravi odreči. Še vedno je tu, na drugi strani zidov, in čaka naše povabilo, potrebujemo le čim več naravne luči in svežega zraka. Tukaj lahko izveste, kako najlažje vrniti naravo v naše domove in naša življenja. Poiščite navdih za zdravo preobrazbo doma v lani izvedeni raziskavi o načinu življenja v Evropi in njegovih posledicah, ki jo najdete na tej povezavi, ter spoznajte razloge, zakaj je kratek video, povezan s to študijo, v zgolj treh mesecih zbral več kot 11 milijonov ogledov na spletu.