Kar polovica bolnikov z rakom pljuč ima ob diagnozi razsejano bolezen, ki ni ozdravljiva

Pljučni rak je pri moških in ženskah tretji najpogostejši rak v Sloveniji, po umrljivosti je na prvem mestu. Za vsako peto smrt zaradi raka je odgovoren pljučni rak.

Incidenca se pri moških minuli dve desetletji ni veliko spreminjala, pri ženskah pa v zadnjem obdobju beležimo povečanje incidence. V zadnjem desetletju vsako leto zboli šest odstotkov več žensk. To povečanje si razlagamo s tem, da so ženske množično začele kaditi pozneje kot moški, pred dvema do tremi desetletji. Glavni dejavnik tveganja za nastanek pljučnega raka je namreč kajenje. Temu lahko pripišemo 85 odstotkov pljučnega raka.

Zdravljenje pljučnega raka je v zadnjih 20 letih zelo napredovalo

Poleg novih tehnik kirurškega zdravljenja in obsevanja smo priča izjemnemu razvoju sistemske terapije, predvsem tarčne terapije in imunoterapije, ki pa je učinkovita le pri nekaterih bolnikih. Preživetje bolnikov s pljučnim rakom se tako le počasi izboljšuje. Po zadnjih podatkih registra raka je bilo petletno preživetje leta 2021 pri moških 21-odstotno, pri ženskah pa 30-odstotno. Kot pri drugih rakih je zdravljenje pljučnega raka uspešnejše v zgodnjih stadijih bolezni. Vendar pljučnega raka v zgodnjem stadiju bolezni odkrijemo le pri okoli 20 odstotkih bolnikov. Pri teh je petletno preživetje več kot 60-odstotno. Kar polovica bolnikov ima ob diagnozi razsejano bolezen, ki ni ozdravljiva. Petletno preživetje teh bolnikov je pod petimi odstotki.

Hitrejše odkrivanje raka in zmanjševanje razširjenosti kajenja

V zadnjih desetletjih so raziskave zgodnjega odkrivanja pljučnega raka z uporabo računalniške tomografije z majhnimi odmerki sevanja pri dolgoletnih aktivnih ali nekdanjih kadilcih brez simptomov potrdile pomembno zmanjšanje umrljivosti zaradi pljučnega raka. Nova priporočila sveta evropske komisije za presejalne programe za raka, objavljena leta 2022, tako državam članicam EU v zvezi z rakom pljuč nalagajo, da premišljeno in postopno proučijo izvedljivost in učinkovitost presejanja za pljučnega raka, presejalni program pa povežejo s preventivnimi metodami za zmanjševanje razširjenosti kajenja.

Tem priporočilom sledimo v Sloveniji. Pod okriljem Državnega programa obvladovanja raka deluje strokovna skupina za pljučnega raka, ki vključuje specialiste s področja preventive, diagnostike in zdravljenja pljučnega raka. Zadnje leto sodelujemo v ciljnem raziskovalnem projektu z naslovom Priprava strokovnih podlag za z dokazi podprto in vzdržno uvedbo organiziranega populacijskega presejanja za pLjUčnega raKA v Sloveniji (LUKA).

Prvi koraki k uvedbi presejanja za pljučnega raka

Uvajanje novih presejalnih programov je v Sloveniji stopenjsko in se začne s pobudo strokovnjakov določenega področja. Naša strokovna skupina za pljučnega raka je pobudo na Državno komisijo za presejalne programe (DKP) vložila junija letos. Septembra smo prejeli sklep DKP za prehod pobude v naslednjo fazo presoje. Naše nadaljnje aktivnosti vključujejo pripravo programskih in strokovnih smernic, oblikovanje klinične poti posameznika skozi program, pripravo ocene koristi in škodljivosti, oceno razpoložljivih virov ter analizo stroškovne učinkovitosti programa. V zadnjem koraku sledi priprava protokola in načrta implementacijske pilotne raziskave za nov presejalni program za pljučnega raka v Sloveniji. Za sodelovanje pri pripravi strokovnih podlag smo prek instrumenta tehnične podpore zaprosili evropsko komisijo, ki nam bo ponujala svetovanje Mednarodne agencije za raziskovanje raka (International Agency for Research on Cancer, IARC). Poleg tega smo vključeni v evropski projekt presejanja za raka EUCanScreen, v katerem z drugimi evropskimi strokovnjaki sodelujemo med drugim pri pripravi strokovnih podlag za uvedbo presejalnih programov, ki jih je nazadnje priporočila evropska komisija – za raka pljuč, prostate in želodca.