Romunka Laura Codruta Kövesi, prva evropska glavna tožilka, je 1. junija letos, ko je Evropsko javno tožilstvo (EJT) pričelo delati, napovedala hud boj zoper kazniva dejanja, ki imajo posledice za proračun EU, kot so goljufije, korupcija, pranje denarja in čezmejne goljufije na področju DDV. Da se bodo že v prvih dneh spopadli z okoli tri tisoč primeri goljufij in korupcije, ki škodijo finančnim interesom EU, je nanizala skrb vzbujajoče številke. 22 članic evropske povezave se je v procesu nastajanja obvezalo, da bodo sodelovale pri EJT, temu so se odpovedale Poljska, Danska, Švedska, Madžarska in Irska.
Da Romunka misli resno, so v teh dneh občutili naši južni sosedi, ko je EJT objavilo, da so sprožili preiskavo in zahtevali pripor za nekdanjo hrvaško ministrico Gabrijelo Žalac in še tri osebe zaradi suma, da so z goljufijami na hrvaškem ministrstvu za regionalni razvoj in sklade Evropske unije v letih 2017 in 2018 oškodovale EU in Hrvaško za 1,8 milijona evrov. Bivša hrvaška ministrica je sicer imela dvojno vlogo, poleg ministrovanja je predsedovala nadzornemu odboru osrednje hrvaške agencije za financiranje in določanje programa in projektov EU (SAFU). Hrvaško oblast je objava EJT presenetila, a kot je dejal hrvaški premier Andrej Plenković, gre za neodvisne organe, ki naj opravijo svoje delo.
Kaj si, v nasprotju s Plenkovićem, o Evropskem javnem tožilstvu misli slovenski premier Janez Janša, ni težko uganiti, glede na to, da je Slovenija še edina od 22 članic unije, ki delegiranih tožilcev še zmeraj ni imenovala. Četudi je vlada na mizi že imela dva predloga pravosodnega ministrstva, potrjena od državnotožilskega sveta. A ker specializirana tožilca Matej Oštir in Tanja Frank Eler vladajoči garnituri, najbolj Janši, nikakor nista pogodu, je z imenovanjem delegiranih tožilcev, ki bi sume dejanja na škodo EU preiskovala na naših tleh, nastala cela kolobocija. Prvi razpis je vlada s sklepom označila kot neuspelega, pojavil se je drugi razpis, upravno sodišče pa je nato odpravilo sklep vlade, ki zadeva prvi razpis. A se vlada z imeni teh dveh tožilcev ni hotela seznaniti, kateri razpis bo zdaj obveljal in ali bo šla v javnost še ena ponovitev, pa je vprašanje, na katero ni odgovora.
Kövesijeva slovenski vladi zato očita, da ovira delovanje tožilstva in spodkopava njegovo učinkovitost. Napoveduje tudi ukrepanje - najverjetnejša se zdi sprožitev pravnega postopka zaradi kršenja evropske zakonodaje, v tem primeru uredbe o EJT. Janši pa za vse to ni mar. Tudi v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, ki se že nagiba h koncu, nismo sodelovanju v EJT nič bliže.
Janševa ministrska ekipa se sooča s številnimi očitki in obtožbami doma, kar nekaj ministrov ima opravka z domačimi organi odkrivanja in pregona, okoljskemu ministru Andreju Vizjaku se zaradi "glupih davkov" maje stolček. Zatorej bi bilo del vzroka, da naših delegiranih tožilcev še ni, najti tudi v besedah prve evropske javne tožilke, da slovensko nesodelovanje resno spodkopava zaupanje v učinkovito delovanje sistemov upravljanja in nadzora za sredstva EU v Sloveniji. Si Janša učinkovitost sploh želi?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
