Novo nemško tripartitno vladno koalicijo v barvah semaforja, ki zapriseže jutri, v Evropi in drugod pričakujejo z velikim zanimanjem. Gre za največjo državo Evropske unije, ki ni le motor gospodarstva stare celine, pač pa mnogim tudi zgled, kako državljanom zagotavljati stabilni napredek. Ne le v tehnološkem in gmotnem smislu, temveč tudi pri varstvu okolja ter zlasti pri spoštovanju človekovih pravic in svoboščin. Nemčija je tudi pri demokraciji med vodilnimi v EU. Pomenljivo je, da si novi socialdemokratski kancler Olaf Scholz povezavo v prihodnosti lahko predstavlja kot federacijo.
Dosedanja kanclerka Angela Merkel je povsod zasledovala visoke kriterije, pa naj gre za ostro varčevalno politiko v finančni krizi ali za alturistično politiko dobrodošlice beguncem pred petimi, šestimi leti. Pa sedaj, ko je velikodušno pristala na ogromen reševalni paket za ohranitev evropskega gospodarstva v zdravstveni krizi. Pri vseh teh njenih politikah je bilo seveda zmeraj dovolj upravičene kritike. A Merklovi je vedno znova uspelo, da se EU le ni razletela na prafaktorje. Pri tem izvzemamo brexit. Ta ni bil njena krivda, pač krivda populistične in suverenistične politike na Otoku, ki je že od nekdaj hotel biti v EU nekaj posebnega.
Scholz je sicer septembra na parlamentarnih volitvah zmagal tako - kot bi Nemci rekli -, da se je do kanclerstva pripeljal v spalnem vagonu. Tekmeci so bili kričavi in neprevidni ter so se zapletali v lastna protislovja. Scholz je bil redkobeseden. A ko je odprl usta, je govoril mirno in preudarno. Nekdanji ameriški veleposlanik v Berlinu John Kornblum je nekdanjega vicekanclerja, finančnega ministra, župana Hamburga in strokovnjaka za delovno pravo opisal "kot morda najbolj dolgočasnega človeka v Nemčiji". Kar so na javni nemški televiziji ARD pospremili z besedami, da je to Nemcem verjetno všeč.
Kakšno luč bo nemški semafor prižigal ob iliberalnih izpadih?
Scholz sedaj obljublja akcijo, nov začetek Nemčije. Prepričan je, da bo izpeljal digitalizacijo Nemčije in njeno energetsko preobrazbo v dobro vsega planeta. Poleg tega bo v dobro nemškega delavca minimalno urno postavko dvignil na dvanajst evrov. Kljub začetni vladni strasti ob teh ciljih bo vse to težko doseči. Še prej pa Scholzevo vlado čaka spopad s korono. Čeprav je z dvema odmerkoma precepljenih že dobrih 69 odstotkov Nemcev, je to za vlado premalo. Okužbe namreč še zmeraj rastejo. Scholz se zato spogleduje z avstrijsko napovedjo obveznega cepljenja. Vsekakor je že napovedal, da bo omejitvene ukrepe poslej skušal omejiti zlasti na necepljene. Bomo videli, kako mu bo to uspelo, ne glede na to, da po anketah uveljavitev obveznega cepljenja v Nemčiji podpira 63 odstotkov anketiranih. Kajti država zna biti zavoljo svoje neslavne zgodovine še kako občutljiva na omejevanje svoboščin.
Nas v Sloveniji bi morda moralo še bolj zanimati to, kar je madžarski premier Viktor Orban imenoval "novo obdobje, v katerega stopamo brez rokavic". Madžar je uspel za nazaj popljuvati vladavino Merklove in dodati, da bodo za obnovo sodelovanja in zaupanja med evropskimi vladami potrebni "nečloveški napori". Morda pravilno sluti, da Scholzeva vlada, v kateri bo zunanja ministrica Zelena Annalena Baerbock, ne bo več prižigala zelene ali vsaj rumene luči za njegove iliberalne izpade. In tudi ne tistim, ki počnejo enako, naj gre za Poljsko, pa nemara tudi za Slovenijo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
