Domnevni seznam 47 podpisov za rošado prvega med poslanci je bil včeraj v političnih krogih najbolj iskana listina. Zorčiču jo je nato dostavila trojica vodij koalicijskih poslanskih skupin Krivec-Perič-Horvat. A zataknilo se je že pri interpretacijah, pod kaj so se poslanci sploh podpisali: po ocenah poslanca narodnih manjšin Žiže zgolj v spodbudo k odstopu, po vodji poslancev SDS pa za razrešitev. Kakorkoli, na bojda neoštevilčeni seznam brez spremnega besedila je Janševa zasedba SDS, SMC in NSi uspela dodati devet podpisov več od njihove dejanske moči. To so poslanci SNS, manjšinca in Desus. Deklarirani kot zmerno opozicijski bodo upokojenci očitno še asistirali koaliciji, da na čelo parlamenta ustoliči kandidata po svoji meri in z Jožefom Horvatom poteši še kadrovske apetite zdaj druge največje koalicijske stranke NSi.{infobox-quote_full}161427{/infobox-quote_full}
K Zorčičevemu odstavljanju so po prvem spodletelem poskusu v koaliciji zdaj pristopili drugače in mu najprej ponudili možnost "častnega umika". Seveda bi bilo po ustaljeni parlamentarni praksi že ob njegovem odhodu iz SMC primerno, da bi se s položaja poslovil. A sklicevanje na uzance v političnem cirkusu nedorečenih odnosov in porušenih parlamentarnih razmerij je postalo že skorajda brezsmiselno. Razmislek v Zorčičevem krogu je jasen: odstop bi razbremenil koalicijo, ji prihranil eno preštevanje in ji na pladnju dostavil idealno situacijo. Vloga nekoga, ki ga želijo "uničiti" in jim potencialno na glasovanju to tudi uspe, pa lahko Zorčiču, ki preživetveno strategijo še išče, tudi koristi. Zgodba na trhlih temeljih se zdi tudi povezovanje Zorčič-Desus, saj so grobe dogovore, ki naj bi tekli med akterji lokalno, upokojenci ta torek javno izničili. Že tretjič na kolegiju namreč opoziciji niso pomagali do večine, nepovezanim poslancem pa do pripadajočih mest v parlamentarnih odborih. Zaradi neusahljive želje SDS po nadvladi tudi v bodoče opoziciji pri razreševanju tega spora bržkone ne bodo stopili naproti.
Zorčič je povedal, da odstopiti (za zdaj) ne namerava, zato bi lahko predlog o njegovi razrešitvi vložili že kmalu. Repriza marčevskega tajnega glasovanja, ko je bila manjšinska koalicija s podporniki iz opozicije za glas prekratka, pa bi bila lahko zanje pogubna. Nedolgo nazaj sta v DZ padli superagenciji, pred njimi je še nekaj pomembnih zakonodajnih predlogov, med drugim demografski sklad. In pri vsem tem jih bo skušala razorožiti politična sredina, ki za drobljenje nikakor ni imuna. Načenjale jo bodo akcije, kot je Šarčeva solo obstrukcija parlamentarnega dela, ki več kot zelo začasnega efekta protesta zoper sporne vladne metode ne bo dosegla. Slovenska politika ostaja v pat poziciji, in ko že kaže, da bolj kompleksno ne more postati, jo akterji zapletejo še bolj. Takšno stanje (ne)moči je tudi kruta realnost predsednika vlade. Čeprav se zdi, da je lider velike SDS kdaj tri korake pred vsemi, preostanka mandata ne bo mogel stresti iz rokava. V parlamentarni demokraciji namreč na koncu štejejo predvsem glasovi. Za to pa bodo na Šubičevi še potrebni napori.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
