Zora Štok
Kot je razbrati iz enega zadnjih poročil Interpola o delovanju mednarodnih kriminalnih združb, ki vplivajo tudi na delovanje oboroženih skupin po vsem svetu, trgovanje z drogo, ljudmi in orožjem ni več glavni vir zaslužka mednarodnih kriminalcev. Pojavila se je nova, še bolj dobičkonosna oblika kriminala - brezobzirna izraba okolja oziroma naravnih virov.
Tihotapljenje slonovine, iskanje zlata, trgovina z diamanti, nafto, lesom, ogljem in iIegalni davki na izrabo naravnih virov in druga kazniva dejanja, povezana z okoljem, sestavljajo, kot ugotavlja Interpol, že 38 odstotkov prihodkov, s katerimi se financirajo oborožene skupine, njihove akcije in spopadi med njimi. Ob tem mednarodna policijska organizacija navaja podatek, da na primer Islamska država, o kateri je največ govora, ko gre za financiranje z zaslužkom iz kriminalnih dejavnosti, zase odreže le štiri odstotke od skupno 31,5 milijarde ameriških dolarjev, koliko sicer različne združbe obrnejo denarja na območjih, kjer potekajo različni spopadi.
Tisoč ustaljenih poti
Globalna iniciativa za boj proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in norveški center za analizo tveganj (RHIPTO), ki sodeluje z Interpolom in OZN, sta nedavno pripravila gradivo, ki pomeni prvi globalni pregled tihotapskih poti, ki jih uporabljajo preprodajalci oziroma kriminalne skupine, ki izkoriščajo različna naravna bogastva. Navajajo, da je opazovanje delovanja skupin pokazalo, da tihotapci uporabljajo okoli tisoč ustaljenih poti, po katerih prevažajo nafto, diamante in zlato, poleg droge, orožja in ljudi, s katerimi pa je trgovanje utečeno že veliko dlje.
Droge in ugrabitve niso več prve
Interpol ugotavlja, da bosta izraba in obdavčenje (ilegalno seveda) naravnih virov militantnim in terorističnim skupinam kmalu prinesla več zaslužka kot odkupnine zaradi ugrabitev ali trgovina z drogo, ki so do sedaj veljale za najpomembnejši vir zaslužka. Zdaj različne militantne skupine in kriminalne združbe, s katerimi so v navezi, 38 odstotkov zaslužka pridobijo z ilegalno izrabo naravnih virov (nafta, minerali, zlato), 28 odstotkov zaslužka jim prinese trgovina z drogo, 26 odstotkov ilegalni davki, izterjave in izsiljevanje ter plenjenje, tri odstotke dobijo od različnih podpornikov iz tujine ter z odkupninami za ugrabljene ljudi, po en odstotek pa zaslužijo s prodajo starin in oglja.
Nosorogov rog za moško moč
V Afriki poteka tudi intenzivna trgovina s slonovino, ilegalna seveda. V Aziji je izjemno iskan nos nosoroga, saj ga tam uporabljajo v tradicionalni medicini, a zaslužki s slonovino in nosovi nosoroga letno prinesejo le 165 milijonov dolarjev, kar je v svetu organiziranih kriminalnih družb drobiž. Kako uničujoče posledice ima pobijanje živali za okolje, pripadniki združb seveda ne razmišljajo.
Zakaj v bogatem Kongu ni blaginje
Talibani in davek na pridelavo maka
Tudi talibani v Afganistanu niso od muh. Med 75 in 95 milijoni dolarjev naj bi bili zaslužili v letu 2017 s pobiranjem davkov od pridelovalcev maka oziroma heroina in tudi drugih kmetijskih pridelkov. Tudi v Somaliji so islamisti neusmiljeni. Pripadniki ločine Šababa, ki sodelujejo z Al Kaido, na ozemlju, ki ga nadzorujejo, poberejo okoli 10 milijonov dolarjev različnih davkov. Te pobirajo tistim, ki redijo živino ali pridobivajo pitno vodo, varne pa niso niti gospodarske družbe, te jim plačujejo varščino.
Je Interpol predolgo odlašal?
Zaradi bogastev, skritih v Kongu, ni presenetljivo, da tam ni politične stabilnosti. Velike zaloge nafte, rudniki bakra, zlata in diamantov, kobalt, predvsem pa tako rekoč neomejen vodni vir zahvaljujoč reki Kongo, drugi največji na svetu za Nilom, so razlog, da v deželi ni miru, saj je tudi vsakokratna oblast v državi dovolj grabežljiva, da poskrbi le zase. Politika, vojska in lokalne milice želijo imeti čim večji nadzor nad naravnimi bogastvi, zaslužek pa seveda spraviti v svoj žep. Posledica takega početja je, da je Kongo, kljub vsemu svojemu naravnemu bogastvu, po merilih OZN med najmanj varnimi državami na svetu.
Podobni spopadi za nadzor nad naravnimi bogastvi kot v Kongu potekajo tudi v Liberiji, Nigeriji, Sierri Leone, Angoli in Slonokoščeni obali. Svoj prispevek lahko temu dogajanju pripišejo tudi svetovne multinacionalke, ki jih ni nikdar motilo, da so iz Afrike črpale različne surovine za svoje potrebe v sodelovanju s hudo skorumpiranimi vladami posameznih držav.
Pa ne le, da so kupovale surovine, velikokrat so od držav kupile pravice do izrabe določenih virov, s tako pridobljenim denarjem pa so vlade posameznih držav največkrat financirale oborožene skupine, manjši del pa se je stekel v državni proračun. In ker želijo svoje žepe napolniti tudi tisti, ki do oblasti nimajo dostopa, smo priča ilegalnemu izkoriščanju naravnih virov, ki je v minulih letih dobilo tolikšen obseg, da ga zaradi vpletenosti mednarodnih kriminalnih združb zdaj obravnava celo Interpol.
