Ministrica za izobraževanje je rekla: "Brez šole ni rasti, socialne razlike se povečujejo, in to na račun šibkejših. Tveganje za okužbo v šolah je majhno. Narašča pa nevarnost povečanja števila tistih, ki prekinejo šolanje. Z dijaki delim zaskrbljenost."
Bilo je na januarski dan, ko je množica dijakov protestirala pred gimnazijami. V Rimu. Ministrica Lucia Azzolina je branila željo "svojih" dijakov po vrnitvi v šolske klopi.
Mesec dni kasneje njena slovenska kolegica plačilo glob in povabila na sodišče, ki doletijo mariborske polnoletne in mladoletne dijake, razume kot pot v svet odraslosti in sprejemanja odgovornosti. Ko bi bila vsaj tiho! Če že tako rada prakticira molčanje kot zaželeno politično držo, bi lahko bila v tem dosledna. Ampak ne, doda še, da je zbiranje ljudi v pristojnosti nekega drugega ministrstva, in si pilatovsko umije roke.
Ko bi bila vsaj tiho!
Prav tisto "drugo ministrstvo" je razkošno razpostavilo svoje uniforme in službena vozila okoli sodišča, kamor je bila na prvi prekrškovni postopek poklicana Daja, ena od mladoletnih, dijakinja II. gimnazije.
"Na vprašanje, zakaj nas popisujejo, smo dobili preprost odgovor, ki se je v danem trenutku zdel celo iskren. Da gre za rutino in da se nam ne bo prav nič zgodilo, ker so takšni postopki zgolj postopki zavoljo postopkov, z drugimi besedami utečena praksa," je po februarskem protestu zapisala ena od popisanih dijakinj. Popisani so bili tisti, ki so javno govorili ali imeli transparente, tisti, ki so si dovolili javno izraziti svoja stališča o nujnem povratku v šole.
Kako značilno. V četrtek je namreč v podporo dijakom stala pred sodiščem tudi ženska z dvema otrokoma in transparentom Daja, Matic in Katarina zaslužijo priznanje, ne pa sodnika! Ko se je po končanem protestu odpravila proti mestu, jo je - proč od kamer, fotoaparatov, mikrofonov - obstopilo pet policistov. Popis zaradi "suma, da je bila na nedovoljenem zbiranju". Njenemu vprašanju, ali ni pravica do mirnega zbiranja tako kot svoboda izražanja temeljna pravica v naši državi, je sledil lakoničen odgovor: "Kakšna država pa bi bili, če bi lahko vsi protestirali?" Hm ... Demokratična?
Tako je Daja, sicer še mladoletna, stopila na pot odraslosti in prevzemanja odgovornosti. Po vrednotah "svoje" ministrice bi se morala naučiti, da je covid posebno nevaren za tiste, ki protestirajo s transparenti. Da je sposobnost imeti kritična stališča prekršek. Da je javno izrekanje mnenja, ki ni skladno s psihogramom te vlade, zelo zelo neodgovorno.
Takšno leto ne bo šlo v lepi del najstniškega albuma. Ali pač bo. Ko se bodo nekoč v prihodnosti spominjali, da so zanje pred sodiščem stali starši, ravnatelj, profesorji, sošolci, znani in neznani podporniki. Da jih spomnijo na njihovo pravico in odgovornost, da letijo visoko; onim v živem blatu itak ni več pomoči.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
