Darja Kocbek
"Izkušnje z uporabo namakalnih sistemov so brez izjeme pozitivne," nam je pojasnil Marko Černe, svetovalec specialist za namakanje na KGZS - Zavod Ptuj. K temu dodaja, da so namakalni sistemi samo eden od ukrepov pri prilagajanju kmetijstva na podnebne spremembe. Na ministrstvu za kmetijstvo pa so nam povedali, da sta do konca avgusta odprta dva javna razpisa za večje namakalne sisteme za več kmetijskih gospodarstev, prek katerih je na voljo 12 milijonov evrov. Razpis za posamezna kmetijska gospodarstva je bil odprt do 18. julija, agencija za kmetijske trge vloge še obravnava.
10.570 hektarov kmetijskih zemljišč v Sloveniji je opremljenih z namakalnimi sistemi.
4,5 odstotka njiv, intenzivnih in ekstenzivnih sadovnjakov, oljčnikov, vinogradov in hmeljišč namakamo.
7800 hektarjev kmetijskih zemljišč z več uporabniki je opremljenih z namakalnimi sistemi.
Več težav pri gradnji namakalnih sistemov z več uporabniki
Pri gradnji namakalnih sistemov z več uporabniki imajo investitorji po Černetovih besedah največ težav, ker je treba upoštevati več zakonodajnih okvirov: okoljskega, gradbenega, kmetijskega in vodnega. Pridobiti je treba dovoljenja in soglasja po posebnih predpisih (varstvo narave, varstvo naravne in kulturne dediščine, varstvo gozdov, ekološko pomembna področja, Natura 2000, vodotoki, erozijsko področje ...) pa soglasja za gospodarsko infrastrukturo (vodovod, plinovod, ceste, avtoceste ...).
"Na Ptuju se je pri gradnji namakalnega sistema Turnišče recimo dodatno zapletlo, ker je treba za kopanje cevovodov opraviti še arheološko raziskavo terena (varstvo kulturne dediščine), ki bo podražilo postopek in predvsem znatno upočasnilo proces uvedbe namakalnega sistema," nam je pojasnil Černe. Za večje namakalne sisteme je treba pridobiti še okoljevarstveno soglasje. Ta postopek je za namakalni sistem Ormož pri agenciji za okolje trajal več kot eno leto.
Zapleta se tudi pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč, recimo od tistih, ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom ali so dali zemljo v zakup samo z dogovorom uporabniku ali pa ima posamezna parcela več lastnikov, ki morajo vsi dati soglasje in podpisati pogodbo o namakanju.
Najhuje v zadnjih štirih desetletjih
Evropsko združenje predelovalcev sadja in zelenjave (Profel) ocenjuje, da je zaradi vročega in suhega vremena najbolj na udaru zelenjava. Posledice pa da so najhujše v zadnjih štiridesetih letih, saj je količina pridelka močno upadla. Najbolj je prizadet sektor zamrznjene in konzervirane zelenjave, saj so izgube na poljih povzročale neredne dostave v obrate za predelavo. Tako je letos pričakovati občuten upad pridelka graha in fižola (od 20 do 50 odstotkov). Pri čebuli poročajo o izgubah med 15 in 50 odstotki. Manj bo tudi bučk, špinače in cvetače, saj zaradi suše ni drugega obiranja pridelkov.
Kmetijstvo v Avstriji bo po ocenah zavarovalnic zaradi suše utrpelo za 210 milijonov evrov škode. Kmetje v Nemčiji pa zaradi izpada pridelka od države terjajo milijardo evrov nujne pomoči.
Evropska komisija se je prejšnji teden odločila pomagati prizadetim članicam zaradi suše, tako da jim bo omogočila vnaprejšnje izplačilo evropskih sredstev v okviru skupne kmetijske politike in prožnejšo uporabo zemljišč. (sta)
Namakanje tudi s primerno obdelano vodo iz čistilnih naprav
Pri uvedbi namakanja je nujno sodelovanje vseh, od kmetov, lokalne skupnosti, kmetijskosvetovalne službe do ministrstev in projektantov. "Ker je sodelovanje med kmeti zaradi narave našega človeka, socialno-zgodovinskih vzrokov in slabih izkušenj iz preteklosti pogosto težavno ali celo nemogoče, je treba spet razmišljati o odločanju o uvedbi namakanja 'od zgoraj'. Kaj to pomeni? Na ravni države ali lokalne skupnosti bi bilo treba določiti potencialna območja za pridelavo hrane, možnost namakanja in razpoložljivost vodnih virov, v katerega bi bili vključeni vsi lastniki zemljišč, ne glede na to, ali bodo v prihodnosti namakali ali ne, saj je zemljišče, ki ga je mogoče priklopiti na hidrant in uporabo vode za namakanje, več vredno kot zemljišče, ki te možnosti nima," svoj predlog utemeljuje Marko Černe. Glede na to, da ima Slovenija dovolj voda, po mnenju Černeta ne bi smela biti težava poiskati primeren vodni vir za vsako kmetijo. Hkrati je treba iskati tudi druge poti, kot so uvajanje primernih kmetijskih kultur z nizkim transpiracijskim koeficientom (kar pomeni, da porabijo malo vode za tvorbo suhe snovi), prilagajanje kolobarja in uvajanje novih tehnologij. "Naš cilj morajo biti živa, plodna tla, ki bodo rastlinam nudila dovolj zraka, vode in hranil za rast in razvoj, ne pa substrat brez življenja," razlaga Černe.
Da bi olajšali gradnjo namakalnih sistemov, pa na podlagi izkušenj predlaga uvedbo točke VEM, vse na enem mestu, kar na KGZS - Zavodu Ptuj že imajo. Uvesti bi prav tako bilo treba namakanje s primerno obdelano vodo iz čistilnih naprav.
