Zbirateljska ura za milijon dolarjev, land rover autobiography black, najdražji v zgodovini, vreden skoraj 230 tisoč, ali celo moderen kurnik za sto tisoč dolarjev so luksuzna darila vrtoglavih cen za izbrance, ki te dni nakupujejo na spletni strani Bornrich oziroma Rojeni bogati. Na drugi strani velike večine pa dilema, kako ujeti ravnotežje med praznično evforijo in omejenim družinskim proračunom. A ne glede na nepravično porazdelitev kapitala je božič velik biznis, ki ga že lep čas poganja potrošništvo na vseh nivojih. In želja po prijetni nakupovalni izkušnji nas bo kljub vsem racionalnim zadržkom spet zapeljala tako slepo, da bomo vsaj enkrat zamahnili z roko in si privoščili reči: "Pa naj stane, kar hoče."
Tanjše denarnice
Optimizma med Evropejci vendarle ni. Razen Britancev, Nemcev in Francozov se trenutno z negativno percepcijo prihodnosti namreč spopadajo potrošniki povsod v Evropi. Praznična poraba bo tako ponovno manjša, kar pomeni, da bodo gospodinjstva v povprečju potrošila 488 evrov - namesto lanskih 587, kar je denimo za 12 odstotkov manj kot leta 2010. Najbolj bodo pas zategnili Irci, s prazničnim proračunom v višini 943 evrov še naprej največji potrošniki v Evropi, za nekaj nad 800 evrov bodo v denarnice segli še Švicarji in Luksemburžani, medtem ko bodo naši severni sosedje za darila v povprečju zapravili 390 evrov, pri repu pa ostajajo Grki in Čehi s po 319 evri.
Da bistvo božiča niso darila, nakupovanje pa vsekakor, pokaže tudi podatek, da Slovenci za obdarovanje namenimo polovico povprečne mesečne porabe gospodinjstva, za posameznika okoli 20 evrov. A smo vse bolj preudarni, nakupe načrtujemo, kupujemo manj in pogosteje, iščemo najboljše razmerje med kakovostjo in ceno, konkurenca med trgovci je močna, nakup trajnejše dobrine pa nas še čaka.
Načrtovanje prazničnih izdatkov
Kot vsako leto so v Zvezi potrošnikov Slovenije pripravili nekaj splošnih napotkov o prazničnih izdatkih in nakupih daril. Pripravite seznam ljudi in določite okvirno vsoto za obdarovanca. Enako načrtujte praznovanje, ocenite stroške za hrano, pijačo in dekoracijo. Če se vam zdi znesek previsok, razmislite o rešitvah, kako nekoliko oklestiti stroške. Za darila in praznovanje porabite toliko, kot si lahko privoščite. Da boste imeli za praznike nekaj več kot običajno, pa denar privarčujete vnaprej, med letom. Najem kredita ali uporabo limita in posojilne kartice odsvetujejo, saj so stroški izposoje denarja zelo visoki. Nakupovanje začnite pravočasno, še preden se začne nakupovalna mrzlica, tako boste imeli dovolj časa za primerjavo cen in morebitno naročilo daril preko spleta, kar je pogosto ugodnejše. Spontanim nakupom se izogibajte in se držite načrta, ki ste si ga pripravili.
Moški izbirajo dražje
In čeprav se trgovci trudijo nakupovalno mrzlico razširiti že v november, se ta začne prav zdaj, z miklavžem. Zaradi dekoracije, vabljivih vonjev, ustrežljivih prodajalcev ter primerne umirjene glasbe upočasnimo korak ter se v trgovinah zadržimo dlje, kupimo več. Tudi besede novo, znižano ali celo zastonj, omejeno, preizkušeno … racionalno presojo precej zameglijo. Predvsem ženskam srednjih let očitno, ki kupijo največ daril in imajo dobre mesečne dohodke. So pa moški veliko večji božični zapravljivci, ker izbirajo dražja darila. V povprečju bodo namreč zapravil 125 evrov več kot ženske, kaže Intelova raziskava. Rekorderji so Britanci in Švedi, ki so za najdražje darilo odšteli že več kot 315 evrov. Večinoma za partnerice, medtem ko se pri ženskah nakupi razdelijo med partnerja in otroke.
Kaj kupujemo, kaj si želimo?
Te dni se prodaja vse: tehnični izdelki, kot so tablični in prenosni računalniki, pametni telefoni in naprave dva v enem, televizorji, zabavna elektronika, priročniki, nekaj je leposlovja, največ otroških knjig in družabnih iger. Športna oprema, oblačila in obutev ter modni dodatki kraljujejo na darilnih seznamih žensk, prav tako kozmetika in parfumi. Vse pogosteje pa Slovenci posegamo po darilnih bonih in tako obdarjencu puščamo možnost izbire. Kar kupujemo in podarjamo, pa ni vedno, kar si želimo dobiti. Vse generacije so soglasne: na prvi mesti seznama želja so zapisale gotovino in knjige, lani darilne bone. Sledijo potovanja, oblačila in nakit, medtem ko so pametni telefoni in kozmetika na dnu najbolj priljubljenih. Okoli osmega mesta presenetijo tablete, med obdarovanci starimi od 55 do 64 let. Najbolj priljubljeni med najstniki ostajajo videoigre, denar in knjige, prav tako med otroki.
Miklavž je največji zapravljivec
Nakupovalna središča ostajajo moderne katedrale, a vse več Slovencev nakupuje tudi po spletu - kar polovica, žensk in moških, starih od 16 pa do 74 let. Izbirajo enako: izdelke za osebno nego, igrače, otroško opremo, knjige, oblačila, športno opremo, male gospodinjske aparate. Rast je opazna tudi na tehničnih oddelkih, predvsem pri računalniški tehnologiji, avdio-videu in telefoniji.
Največji skok, skoraj podvojen obseg naročil, se že nekaj let zgodi prvi ponedeljek po 15. decembru, malo prej doseže vrh iskanje izraza "darila", in sicer med 15. in 22. decembrom, zanimivo pa je, da je največ spletnih iskanj za izraz "igrače" med 1. in 7. decembrom, pri čemer je očitno, da ima prste na tipkovnici Miklavž.
Stopimo na zavoro
Darila nato ovijemo v 25 kilometrov božičnega papirja in zalepimo z okoli milijonom rolic lepilnega traku vsako leto. A od kot ta goreča želja po praznovanju, če več kot polovica prebivalcev v razvitem svetu ni verna? Božič je že zdavnaj prešel meje krščanske tradicije, saj je eden najbolj razširjenih praznikov. Verni ali ne, tako vsako leto kupujemo in krasimo jelke, poslušamo in pojemo Sveto noč, obiskujemo polnočnice in pečemo potice po receptih naših babic. Če smo ga vzljubili kot otroci, je nostalgija namreč bistven del želje po praznovanju. Od vonja po smoli in iglicah do okusa po vročih maslenih božičnih piškotih - vse našteto nas opomni, da v hektičnih življenjih vsaj za trenutek stopimo na zavoro, se ozremo na dolgo pot, ki je za nami, ter z izletom v preteklost pobegnemo iz vsakdanjega stresa. V čas, ko so nas imeli radi le zato, ker živimo, in ne zato, kar bi lahko postali.
Zaradi idealiziranja (pre)napeti
Raziskave ob tem soglasno ugotavljajo, da je nostalgija koristna za duševno zdravje, preprečuje brezciljnost in anksioznost, ter nas dela dobrodelne in strpne do tujcev. Okrepi željo po povezovanju z okolico, še posebno z družino, kar je bistvenega pomena za čustveno stabilnost. Zato tudi med nakupi izbiramo darila, povezana z našimi selektivnimi spomini - odejo z enakim pujsom in deteljo, enak sadni kruh, pogrinjek, penino, francosko solato ... Teža tradicije je namreč prav v njeni nespremenljivosti, domačnosti, občutju stika z večnostjo in višjim smislom. S trdnim jedrom, ki v svojem bistvu in pomenu ostaja nespremenljivo, pa naj se med letom zgodi, kar se mora. A božič ni samo prijetno zvončkljanje in veselo druženje. Neredko sproža tudi napetosti. Še posebno, ko se tri generacije znajdejo za isto mizo. Ob steklenicah penine. Po raziskavi univerze v Southamptonu iz leta 2012 se povprečna družina na božični dan tako skrega vsaj petkrat zaporedoma. Naj pogoste, ker smo v okolju, ki nas poznan že od nekdaj, zato nas še zmeraj vidi kot majhne otroke.
Ne glede na vse je pred nami zagotovo najbolj stresen, a hkrati najlepši čas v letu, zato izbrskajte tisti oguljeni CD Mariah Carey, globoko zajemite sapo in zapojte Merry Little Christmas. Kdo pa bo letos prinesel darila? Največ Božiček, enako pridna, obljubljata, pa mu bosta tudi Miklavž in dedek Mraz.
