Jasmina Detela
Na območju Ojstrice nad Dravogradom, ki je ugodna za vetrno izrabo, želijo Dravske elektrarne Maribor (DEM) proti volji tam živečih ljudi postaviti vetrne elektrarne. Prebivalce skrbijo predvsem morebitni negativni vplivi na okolje in njihovo zdravje, saj naj bi vetrnice stale tudi v bližini domov (ena od predvidenih naj bi bila od prvih treh hiš oddaljena le 400 metrov), zato bodo posegli po vseh možnih pravnih sredstvih, da njihovo postavitev preprečijo. Na Občino Dravograd so že vložili predlog za spremembo občinskega prostorskega načrta (OPN).
Investitorji želijo dobiček
"Začeli smo odkrit, neškodljiv boj proti izgradnji vetrnih elektrarn na Ojstrici, z jasnim sporočilom vsem udeležencem, ki sodelujejo pri izdaji dovoljenj, da bodo imeli nasprotnika. Z našim delom ne želimo povzročati gospodarske škode, naš interes je zavarovati okolje in zdravje ljudi," je v Dravogradu dejal predsednik civilne iniciative (CI) Ne vetrnim elektrarnam Željko Kljajić.
Član CI Tomaž Rotovnik je poudaril, da je iz pobude na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) razvidno, da gre za postavitev osmih vetrnih elektrarn višine 180 metrov in 90 metrov premera. "Zavedamo se, da se lahko ta projekt v projektni dokumentaciji v nadaljevanju tudi spreminja. A gre za objekte, ki so v slovenskem prostor neprimerljivi po višini. Pri taki izgradnji bi nastala popolna sprememba okolja na območju Košenjaka in porušil bi se naravni ekosistem." Glede vloge občine pa, da ima zvezane roke, če se investitor na področju državnega načrtovanja odloči nekaj narediti.
Spomnimo, da gre pri vetrnem polju za prostorsko ureditev državnega pomena s področja energetske infrastrukture. "Zato bomo v postopek poskušali pridobiti društva, kot so Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in druga, ki imajo javni interes varovanja narave in zdravja ljudi," razlaga Rotovnik in napoveduje, da se bo CI pridružila kakršnikoli intervenciji v vseh postopkih pridobivanja dovoljenj. Opozoril je še, da je v Sloveniji zakonodaja naklonjena investitorjem in zapisana v prid njihovim interesom, ti pa so pri postavljanju vetrnih elektrarn deležni nekaterih ugodnosti (država ponuja subvencije v obliki nepovratnih sredstev) in jih po mnenju članov CI vodi le želja po dobičku.
Kdo bo zaščitil prebivalce?
Na MOP so pojasnili, da je postopek priprave državnega prostorskega načrta (DPN) v fazi usklajevanja osnutka sklepa o pripravi s pobudnikom (ministrstvom za infrastrukturo) in investitorjem (DEM). Obravnavali ga bodo na prostorski konferenci sredi decembra in poslali v obravnavo in sprejetje vladi. Zapisali so še, da bo na podlagi analiz smernic in opravljenih meritev vetra število vetrnic manjše, kot je bilo v pobudi: "Končno število in njihova razmestitev bosta natančno določena v postopku priprave DPN."
Prebivalci so se že najmanj štirikrat javno izrekli proti vetrnicam, je povedala domačinka Teja Lubej s kmetije Očko in spomnila, da je dal nekdanji direktor DEM Viljem Pozeb javno zavezo, da v nasprotju z voljo krajanov ne bodo storili nič: "Zdaj slišimo, da gre projekt naprej, nas pa nihče ne zaščiti. Po tujih raziskavah so hrup in nizke frekvence, ki se zaznajo zelo daleč, izredno prodorni in škodljivi. Naše zdravje ni naprodaj! Ne moremo verjeti, da je dilema med zdravjem in dobičkom." Nekateri člani CI so opozorili še, da sta na območju dva pomembna vodna vira, morebitna okvara agregatov bi lahko povzročila ekološko katastrofo.
Tri manjše vetrnice z močjo največ enega megavata naj bi na območju Ojstrice gradilo tudi podjetje Estivo, zato CI občinski svet poziva, naj spremeni OPN tako, da njihova postavitev ne bo mogoča. Županja Marijana Cigala, ki ji je zelena energija blizu, pravi, da razume strahove glede nove tehnologije, a da se OPN ne spreminja čez noč. "Ne le da veliko stane, za zadnjega smo dali 350 tisoč evrov, ampak moramo vprašati vse soglasodajalce, ki jih je 43." To tematiko bodo prihodnji četrtek obravnavali tudi na občinski seji, pri tem Cigala spomni, da je občinski svet v preteklosti dal zeleno luč za uvedbo obnovljivih virov energije. "Treba bo najti kompromis, ki bo za vse dokaj sprejemljiv," še doda.
