Damijana Žišt
Nekdanji celjski okrožni sodnik Milko Škoberne, obsojen na petletno zaporno kazen zaradi prejemanja podkupnine, je znova na svobodi. Po tistem, ko je 19. januarja 2015 prišel na prestajanje zaporne kazni v Zavod za prestajanje kazni zapora Dob, je po podatkih Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (UIKS) komisija za pogojne odpuste na pravosodnem ministrstvu ugodila njegovi prošnji za pogojni odpust. Uradno pogojni odpust Škoberne nastopi 28. februarja. Vendar pa je Škoberne po naših podatkih zapor na Dobu zapustil včeraj. Kot so nam povedali na UIKS, je pred načrtovanim pogojnim odpustom izkoristil zunajzavodske ugodnosti in dopust. Škoberne bo ob pogojnem odpustu prestal skoraj šestdeset odstotkov svoje kazni.
Ko je nastopil zaporno kazen v zaporu na Dobu, je bil po nekaj dneh bivanja na sprejemnem oddelku zaprtega dela zapora na Dobu premeščen na polodprti oddelek, kjer je blažji režim prestajanja zaporne kazni. 17. novembra 2015 pa je že bil premeščen na odprti oddelek zapora na Dobu, na Puščavo. Med prestajanjem zaporne kazni je delal pri zasebniku v okolici Trebnjega. Škoberne je prvi slovenski sodnik, ki je pristal za rešetkami zapora.
Jemanje podkupnine za odpravo tiralice
Škoberne je veljal za enega najboljših kazenskih sodnikov na celjskem okrožnem sodišču, a je bil pravnomočno obsojen zaradi jemanja podkupnine in zlorabe položaja na pet let zapora in 19.622 evrov stranske denarne kazni. Ves čas sojenja je trdil, da je nedolžen.
Prihod v zapor je bil velik šok
Milko Škoberne je bil med prestajanjem zaporne kazni tudi zelo aktiven na nakaterih socialnih omrežjih, saj mu je bivanje na odprtem oddelku zapora omogočalo internetno povezavo in mobilni telefon. Tako smo lahko spremljali njegove zgodbe o tem, kako se je kot nekdanji sodnik počutil za rešetkami zapora, kjer so bili tudi obsojenci, ki jih je sam obsodil na daljše zaporne kazni.
Tudi sami smo ga obiskali v zaporu kmalu po nastopu zaporne kazni. Tedaj nam je povedal, da ga je bilo prihoda v zapor strah, ker ni vedel kako ga bodo obsojenci sprejeli. Zapor je sicer prej že nekajkrat obiskal kot sodnik, vendar je bilo drugače, kot tedaj, ko je v njem nastopil zaporno kazen. Zanj je bil to velik šok.
Eno sodbo vrhovni sodniki razveljavili
Poleg petletne zaporne kazni si je Škoberne na mariborskem okrajnem sodišču zaradi krive izpovedbe prislužil še pol leta zapora. Škoberne je bil 16. maja 2007 vabljen kot priča na sojenje Milanu Maričiću starejšemu, obtoženemu podajanja krive ovadbe. Maričića je Škoberne davno obsodil na trinajst let zapora zaradi umora. Ko si je ta prizadeval za obnovo postopka, kazen je sicer že odslužil, je podal zoper sodnika ovadbo zaradi suma jemanja podkupnine. Ovadba zoper sodnika je bila kasneje zavržena, Maričić pa obtožen za krivo ovadbo. Trdil je, da je sodnik v zameno za poceni nakup audija zadrževal spis skupine preprodajalcev avtomobilov, med katerimi je bil obtožen tudi Tomaž Račič. Vendar Maričiću tožilstvo ni verjelo, zaradi utemeljenega suma krive ovadbe ga je posadilo na zatožno klop, na sojenju pa se je, kot že omenjeno, kot priča pojavil Škoberne. Na sodišču naj bi bil izrekel, da je Račiču večkrat sodil in ga tudi obsodil, a je bilo kasneje ugotovljeno, da to ni bilo res. Zato se je tudi Škoberne zaradi krive izpovedbe znašel na zatožni klopi in bil pravnomočno obsojen na pol leta zapora.
Zoper pravnomočno sodbo je Škobernetov odvetnik Tomaž Bromše (danes je sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča) vložil zahtevo za varstvo zakonitosti in z njo uspel. Senat vrhovnih sodnikov se je strinjal z odvetnikom, da je bila z obsodilno sodbo nekdanjemu sodniku podana absolutna kršitev kazenskega postopka. In to zato, ker so bili razlogi o odločilnih dejstvih v sodbi nejasno in pomanjkljivo obrazloženi. Vrhovni sodniki so tako razveljavili že pravnomočno sodbo zoper Škoberneta, kar pomeni, da bo nekdanji sodnik zaradi domnevnega laganja ponovno sedel na zatožno klop.
