Glorija Lorenci
Srbski inštitut za javno zdravje je pred nekaj dnevi potrdil peto smrtno žrtev vročice Zahodnega Nila v državi; letos je bilo registriranih nekaj čez 70 pojavov te virusne bolezni pri ljudeh na kar 53 lokacijah v Srbiji - večinoma v Beogradu in okolici, močno žarišče je tudi v južnem Banatu.
Virus Zahodnega Nila je v prostoživečih pticah, prenašalci pa so komarji, ki se hranijo s krvjo okužene ptice. Virus s pikom in okuženo slino prenesejo na človeka. Zaradi klimatskih sprememb se po skorajda vsej Evropi pojavljajo invazivne tujerodne vrste komarjev, med najbolj "uspešnimi" je tigrasti komar (Aedes albopictus), tesno za petami mu je japonski komar (Aedes Japonicus), njegov korejski "kolega" Aedes koreicus ni tako razširjen. Tujerodne vrste iz rodu Aedes pomenijo nevarnost prenašanja različnih bolezni, ki so še pred nekaj desetletji veljale zgolj za eksotične, kot sta denimo čikungunja, denga ...
To, kar ukrivlja človeka
Spomnimo: leta 2007 je čikungunja izbruhnila v italijanski pokrajini Emilija - Romanja, kar je prvi dokumentiran pojav te bolezni zunaj tropskega območja. Z obolelega turista se je virus razširil na več kot 300 ljudi, glavni prenašalec virusa je bil tigrasti komar.
Beseda čikungunja izhaja iz jezika makonde, ki se govori v jugovzhodni Tanzaniji, in pomeni "to, kar ukrivlja", saj bolečine v sklepih povzročijo značilno ukrivljeno držo bolnikov. To virusno vročinsko bolezen so prvič odkrili leta 1952 v Tanzaniji, "doma" je bila v Afriki in Aziji, v novejšem času pa o izbruhih poročajo tudi iz Severne in Južne Ameriki ter seveda Evrope. Sem se širijo nove vrste komarjev, širijo se tudi nove bolezni in zajedavci, ki jih prenašajo.
Ne letijo daleč
Dr. Katja Kalan pojasni, da tigrasti komar (Aedes albopictus) izvira iz tropske in subtropske Azije, od koder se je s "pomočjo" človeka razširil po vsem svetu. Zdaj obvladuje tudi zmerno topli pas, zahvaljujoč dejstvu, da so jajčeca dormantna, kar pomeni, da so odporna na izsuševanje in temperature. Za ves rod komarjev Aedes je značilno, da ne letijo daleč, ostajajo nekaj deset metrov od kraja, kjer so se izlegli. Zato je tako pomembno, da jim v svoji okolici ne nudimo pogojev za razmnoževanje. To pomeni, da odstranimo stare gume, pločevinke, plastične ponjave, vse posode in druge predmete, v katerih ostaja voda ... Voda naj nikjer - tudi v posodah za živali, vazah, cvetličnih podstavkih, svečah - ne stoji več kot dva dneva. Komarjem je treba preprečiti dostop do vode in jim tako onemogočiti razmnoževanje.
Pika podnevi, zelo boleče
Tigrasti komar je značilen po tem, da pika podnevi, da je njegov pik bolj boleč od pika drugih vrst komarjev, prepoznamo pa ga lahko po belih progah na okončinah in trupu, po katerih je dobil tudi ime.
Osvojili Slovenijo
Invazivne tujerodne vrste komarjev, ki so prenašalci številnih tropskih bolezni, so se po svetu razširile s transportom, predvsem transportom odpadnih gum. Domnevajo, da se je tigrasti komar k nam razširil iz Italije, najprej na Obalo, od tam pa kot slepi potnik v avtomobilih, opremi za kampiranje, osebni prtljagi itd. osvojil celo Slovenijo.
Kaj je z obljubljenim monitoringom
Je pa Maja Sočan opozorila, da v transfuzijskih centrih darovalce krvi vprašajo, ali so morda v zadnjem času potovali na področja, kjer je žarišče te bolezni. Če ste torej bili v zadnjem času v Srbiji, 28 dni od prihoda domov ne morete biti krvodajalec. Virus je lahko po okužbi v krvi do 14 dni, torej 28 dni pomeni previdnostno dvojno mero varnosti.
Ampak koliko v resnici vemo o komarjih pri nas? Ob tem, da sta se v zadnjih letih čez vso Slovenijo "uspešno" razširila tigrasti in japonski komar, bi človek pričakoval, da bo država poskrbela za intenzivni monitoring komarjev v državi. Monitoring je redno ponavljanje popisa neke vrste v določenem intervalu. No, pravzaprav se mnogi spomnimo, da je pred štirimi leti - ko je svet zapaničaril zaradi virusa zika, ki se enako kot virus denge in čikungunje prenaša preko vboda komarja vrste Aedes - bilo z državnih vrhov slišati, kako se je takoj treba lotiti monitoringa. Toda načrt o vseslovenskem sistemu za spremljanje komarjev je očitno poniknil takoj, ko je okužba z ziko izginila z naslovnic časopisov in iz drugih medijev. Hkrati pa smo silno revni z izobraženim kadrom, ki bi se spoznal na te krvosese.
V Mariboru japonski komar, v Lovrencu na Dravskem polju korejski
Računamo na druge?
"Pa še na nekaj velja opozoriti: ko se je v Italiji pojavila čikungunja, so izbruh bolezni lahko hitro obvladali, ker so takoj zamejili populacijo tigrastega komarja. Za to je potrebno znanje. Komarjev so se lotili z adulticidi, insekticidi za odrasle komarje, predvsem pa z larvicidom BTI, pripravkom za zatiranje ličink, ki je biološko kontrolno sredstvo, pridobljeno iz bakterije Bacillus thuringiensis Israelensis. V Italiji BTI marsikje uporabljajo za redno zatiranje tigrastega komarja, ker je ozko specifičen in škodljiv skoraj samo za komarje. Deluje na ličinke komarjev, ne pa na druge žuželke, ki so opraševalci. V nekaterih italijanskih občinah dobivajo ljudje brezplačno tablete BTI-ja, da jih aplicirajo v odtočne jaške, v umetna vodna telesa, na poplavnih ravnicah in tako zmanjšujejo populacijo tigrastega komarja. Pri nas o tem očitno sploh ne razmišljamo. BTI, ki ga uporabljajo malone po vsej Evropi, v Sloveniji sploh še ni registriran. In če bi pri nas neki virus podobno izbruhnil, nimamo najbolj pogosto uporabljanega sredstva za zatiranje komarjev, ker ga nismo registrirali, nimamo dobavitelja in seveda tudi ne zalog. Odvisni bomo od pomoči drugih držav, kar se mi zdi dokaj lahkomiselno ravnanje," dodaja Kalanova.
