Obisk na Daljnem vzhodu: Čingdao, nemško kitajsko mesto

Rozmari Petek Rozmari Petek
28.03.2025 06:00

Pivo, zelje, klobasa. Tudi to ponuja eno največjih kitajskih mest z nekaj več kot 10 milijoni prebivalcev. Pa tudi najvišji razgledni stolp in navdihujoče svetlobne učinke

Poslušaj
Spomenik v čast uporu študentov v Čingdau
Rozmari Petek

Ob kopici bolj poznanih kitajskih mest bi najbrž redkokateri turist pomislil na Čingdao ob Rumenem morju, a je tam zadnja leta prespalo zelo veliko Slovencev. Razlog: v tem mestu je sedež Hisensa, ki je s prevzemom Gorenja stopil na evropski trg, novi lastniki pa precej radi vidijo, da njihovi vodilni zaposleni spoznajo tudi njihovo matično podjetje. "Vedno, ko pridem, je kaj na novo. Vedno višje stavbe so. Nekoč je prva Hisensova poslovna stavba bila najvišja stavba v mestu, sedaj je podpovprečna. A saj od takrat so zgradili že dve novi, višji," opisuje Mateja Celin iz Hisense Europe. Katera stavba je v mestu rekorder, ni dvoma – s 369 metri je najvišja stavba Haitian Tower. Deluje po podobnem principu kot najvišja stavba v Sloveniji, slatinski stolp Kristal – omogoča bajne razglede na celotno mesto z okolico.

Beleženje spominov na steklenem delu najvišje stavbe v Čingdau
Rozmari Petek
Najvišja, 369 metrov visoka stavba morda ne bo več dolgo najvišja.
Rozmari Petek

Svetlobni fasadni preliv, ki očara

A za lep razgled se ni treba povzpeti nikamor. Zvečer, ko se stemni, je najbolje stati ob pristanišču, saj se na vseh velikih stavbah mesta začne svetlobni spektakel. V pisanih barvah se zablešči fasada prve stavbe, nato se svetlobni val prelije na vse naslednje. Motivi so zelo različni, včasih po stavbah "priplava" Nemo, prikupna ribica iz risanke, in hočeš nočeš te svetlobni prizor očara.

Svetlobni spektakel je najlepše opazovati iz pristanišča.
Rozmari Petek

Po ogledu mesta ti hitro postane jasno, zakaj so Kitajci mojstri risank. Na vsakem vogalu mesta stoji kakšna velika igračka, iz kota pri hotelu kuka zajček, celo Hisense kot zelo resno in pomembno podjetje ima za svojo maskoto majhnega škrata (vsaj škratu je narisani lik še najbolj podoben). Pa to ni aranžma za praznike – to je njihov vsakdan.

Junaki risank sredi ulice so na Kitajskem nekaj povsem običajnega.
Rozmari Petek

Za naše razmere precej nenavaden njihov vsakdan je tudi uporaba zgolj in samo aplikacij kot plačilnega sredstva. Alipay, denimo. Gotovine zlepa ne vidiš. Celo ulični prodajalci hrane kot plačilno sredstvo uporabljajo zgolj aplikacije. Skeniraš njihovo kodo in napišeš znesek. Če si res nakazal denar, prodajalec sliši bi-bip in to je to. V eni od trgovin sem sicer poskušala plačati s plačilno kartico. To je bilo zabavno. Trgovka se je najprej spogledala s svojo sodelavko, nato je izpod pulta potegnila ves zaprašen POS-terminal, ga vklopila, čakala … tipkala … čakala … se posvetovala s sodelavko … čakala. In ko po nekaj mučnih minutah (zdelo se je vsaj deset minut) več kot očitno ni vedela, kaj bi storila, medtem ko sem se sama počutila kot mamika iz kamene dobe, sem v izogib še večji sramoti žrtvovala mobilne podatke in plačala z Alipayem.

Okraskom posvečajo v Čingdau veliko pozornost.
Rozmari Petek

Oblečeni skuterji in "big brother"

Pozabila sem še na eno prikupnost: v mestu je polno skuterjev. In da lastnikov pri vožnji ne bi zeblo, imajo skuterji svoja, običajno z risanimi junaki porisana oblačila. Včasih kdo pomisli, kako da si kakšnega "skuter oblačila" kdo ne prisvoji. Če bi se kdo morda res tako "spozabil", bi ga policija že v naslednji uri obiskala na domu. Kamere so povsod. Uradno menda, da lažje nadzirajo promet in skrbijo, da ne pride do prometnih zamaškov (mimogrede, tudi za to v tem mestu skrbi Hisense), je pa seveda dodaten plus kamer to, da si nihče še papirčka ne upa spustiti na tla.

Oblečeni skuterji
Rozmari Petek

Je pa zanimivo, da s kamerami ali brez njih večji del meščanov vsak dan pridno ribari na obali Rumenega morja (mimogrede, precej jasno je, od kod mu takšno ime). Še bolje, škampari. To je očitno dovoljeno. Ob obali je kup prej "oblečenih" skuterjev, zraven pa polna vedra takšnih in drugačnih rakcev. Ob pristanišču v oči pade tudi velika rdeča skulptura, ki je skoraj zaščitni znak tudi vsakega tam kupljenega spominka. Spomenik je posvečen uporu študentov, ki so leta 1919 vodili proteste zoper kitajsko vlado, ker je dovolila, da je regijo nadzirala Japonska. Gibanje 4. maj je zahtevalo ponovno suverenost in jo po treh letih doseglo.

Spomenik v čast uporu študentov v Čingdau
Rozmari Petek

Pred Japonci je bilo mesto (takrat je še dejansko bilo mestece) del nemške kolonije. Od tod mešan stil v starem delu mesta, z netipičnimi hišami in še bolj netipično kulinarično ponudbo (kislo zelje in pečenica!). Dobra plat nemškega vpliva pa so pivovarne, ki so za to mesto še posebno značilne.

Staro mestno jedro v Čingdau, zgrajeno v nemškem stilu.
Rozmari Petek

Da ima mesto čisto dovolj turistov, se najbolj vidi po tem, da se ne obračajo več za vsakim belcem, še posebno visokoraslim. Pred nekaj leti so zaposlene v evropskem delu Hisensa ustavljali in se z njimi fotografirali, danes so že nekaj precej običajnega. Kot je zanje običajno tudi, da google, facebook, instagram in kar je še podobnih ameriških novotarij, tam ne delujejo. Imajo pa, jasno, za vsako od teh povsem enakovredne kitajske različice. Vse to si je pametno na telefon naložiti pred prihodom na Kitajsko. Pa še kak prevajalnik, da boste znali prebrati jedilni list. In morda še eno opozorilo – tudi vas bodo našli, če boste odvrgli papirček ali prečkali cesto pri rdeči. Pred vstopom v republiko sistem shrani ne enega, temveč vseh deset vaših prstnih odtisov.

Jedilni list? Brez prevajalnika (pa ne googlovega) ne bo šlo.
Rozmari Petek
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.