Pokončno naprej

Ko enkrat upogneš hrbtenico, je ne moreš več poravnati. Tako je Glorija Lorenci, letošnja dobitnica stanovske novinarske nagrade Čuvaj za življenjsko delo, preprosto in povedno v enem stavku opredelila, za kaj v temelju gre - pravzaprav ne le v novinarstvu. Za pokončno in načelno držo. Vedno, ne le v novinarstvu. Za integriteto - ki jo gradiš leta, lahko pa nepovratno izgubiš v trenutku. Za verodostojnost, ki vzpostavlja in ohranja ali pa zamaje zaupanje. Tudi za poštenost, dober namen. Kot za odkrivanje slabega, krivičnega, za nadzor oblastnih struktur in nenehna prizadevanja celostno (o)vrednotiti tukaj in zdaj ter ob tem postaviti v kontekst, več- in vsestransko in hkrati kritično.

Gre pa tudi ali predvsem za to, da nikoli ne nehamo zastopati ljudi, ki jih nihče drug ne bo. Ljudem, ki nimajo kapitalskih in političnih vzvodov, botrov, kapitala, lobijev in lovk, ki stalno intervenirajo za pozicije pri koritu, je Glorija vedno prisluhnila. Da brez novinarske glasnosti tudi demokracije ni, je večkrat izpostavljeno v letu spodkopavanja medijske svobode in pospešenih napadov na novinarje ob objavi dobitnikov nagrad dodatno učvrstila naša nagrajenka.

Porota pri Društvu novinarjev Slovenije je letos namenila nagrado še eni večerovki, Ani Lah, novinarki mlajše generacije, katere poudarek je ob priznanju enako pomemben. Izpostavlja namreč, da nagrado dojema kot kolektivno zmago, za katero so zaslužni vsi, ki jim je mar za pravičnejšo prihodnost družbe. Vse novinarske nagrade in pohvala - če brez zmanjševanja enakovrednega pomena vseh vseeno glede na trd, neomajen boj za obSTAnek tokrat posebej izpostavimo uredništvo Slovenske tiskovne agencije (STA) - sporočajo, da demokratični družbeni ustroj brez kakovostnega novinarstva lahko le potone.

A domala vzporedno z objavo imen nagrajencev v času, ko bi sicer, če ne bi bilo epidemičnih omejitev, potekal medijski festival Naprej, je kolektiv informativnega programa (IP) RTV Slovenija izpostavil temnejšo plat medijske in družbene realnosti. Da krčenje informativnega programa slabi vlogo in poslanstvo javne RTV, novinarsko ekipo pa pomika na obrobje relevantnosti, je predlagane spremembe vodstva RTV v programsko produkcijskem načrtu (PPN) ovrednotila v. d. odgovorne urednice IP Manica Janežič Ambrožič. Krajšanje in selitev oddaj bo prikrajšala javnost za kakovostne, specializirane vsebine in informacije o dogajanju doma in na tujem, poudarjajo kolegi. RTV je pričakovano na udaru, načrtovane spremembe v PPN, ki jih bo predvidoma ne glede na opozorila in svarila, tudi iz več sfer javnosti, sprejel programski svet, so le ena plat, ki vodi v kadrovsko in finančno osiromašenje RTV.

Potem ko je financiranje STA začasno rešeno (nedvomno ne dokončno), se torej krepi nov napad, ki bo pred volitvami gotovo še brutalnejši. Način, kako je UKOM skušal sestradati STA, je bil le neke vrste trening. Najbolj očitni pohodi pa niso edini poskus radiranja kritičnega novinarstva, še vrsto drugih vzvodov pritiska uporablja aktualna vlada. Aroganca resornega ministra Simonitija do novinarjev je odraz neotesanosti, a hkrati nervoze in nemoči, ker verodostojni mediji medtem, ko strankarska mašinerija neumorno diskredira, enako ali še bolj neomajno in s pokončno hrbtenico delamo naprej.