Razveljavljena sodba nekdanjemu sodniku: Vrhovno sodišče ni našlo znakov kaznivega dejanja

Vrhovno sodišče je izdalo oprostilno sodbo nekdanjemu celjskemu sodniku Milku Škobernetu zaradi kaznivega dejanja krive izpovedbe. Na mariborskem okrajnem sodišču je bil Škoberne obsojen na pol leta zapora. Prvič je bil obsojen na polletno zaporno kazen decembra 2014, sodbo je potrdilo višje sodišče, vrhovno jo je potem razveljavilo. Na vnovičnem sojenju se je zgodba ponovila. Na okrajnem sodišču v Mariboru je bil obsojen na kazen kot na prvem sojenju, višje mariborsko sodišče je sodbo potrdilo, potem pa je Škoberne znova vložil zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče, saj je ves čas vztrajal, da to, kar mu je očitalo tožilstvo, sploh nima znakov kaznivega dejanja krive izpovedbe. S tem se je strinjalo tudi vrhovno sodišče in Škoberneta oprostilo.

Denar ne bo nadomestil zapora

Koliko kazni od šestih mesecev zapora je Škoberne dejansko že prestal, je težko reči, pravi Škoberne, ki smo ga poklicali, meni pa, da vsaj štiri mesece. Škoberne je bil namreč na ljubljanskem okrožnem sodišču obsojen na petletno zaporno kazen zaradi prejemanja podkupnine, zato je 19. januarja 2015 šel na prestajanje zaporne kazni v zapor na Dobu. Med prestajanjem kazni sta mu bili obe kazni združeni. Škobernetu pa je bil 28. februarja letos izrečen pogojni odpust, zato je zapustil odprti oddelek zapora na Dobu. Prestal je skoraj šestdeset odstotkov združene kazni.
Na vprašanje, ali bo zdaj sledila odškodninska tožba zoper državo, saj je bil po krivem obsojen na šestmesečno zaporno kazen, Škoberne pravi: "Ker je bila kazen v Mariboru kasneje izrečena kot tista v Ljubljani, je bil kazenski postopek pred mariborskim sodiščem dvakrat ovira za to, da bi smel na pogojni odpust. Odobren mi je bil šele tretjič. Ja, sledila bo odškodninska tožba, vendar mi nobena odškodnina ne bo povrnila časa, ki sem ga zaradi krivične obsodbe preživel v zaporu."

Dvakrat enaka kazen

Škoberne je bil 16. maja 2007 vabljen kot priča na sojenju Milanu Maričiću starejšemu, obtoženemu podajanja krive ovadbe. Maričića je Škoberne davno obsodil na 13 let zapora zaradi umora. Ko si je ta prizadeval za obnovo postopka, kazen je sicer že bil odslužil, je podal zoper sodnika ovadbo zaradi suma jemanja podkupnine. Ovadba zoper sodnika je bila kasneje zavržena, Maričić pa obtožen krive ovadbe. Trdil je, da je sodnik v zameno za poceni nakup audija zadrževal spis skupine preprodajalcev avtomobilov, med katerimi je bil obtožen tudi Tomaž Račič. Vendar Maričiću tožilstvo ni verjelo, zaradi utemeljenega suma krive ovadbe ga je posadilo na zatožno klop, na sojenju pa se je, kot že omenjeno, kot priča pojavil Škoberne. Na sodišču naj bi bil izrekel, da je Račiču večkrat sodil in ga tudi obsodil, a je bilo kasneje ugotovljeno, da to ni bilo res. Škoberne je bil zato pravnomočno obsojen na pol leta zapora, čeprav je govoril po spominu. Njegov odvetnik Tomaž Bromše (danes je sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča) je kasneje na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti in z njo uspel. Sodni senat se je strinjal z njim, da je bila z obsodilno sodbo Škobernetu podana absolutna kršitev kazenskega postopka. Poleg tega so bili razlogi o odločilnih dejstvih v sodbi nejasno in pomanjkljivo obrazloženi. Vrhovni sodniki so tako razveljavili že pravnomočno sodbo zoper Škoberneta in na mariborskem okrajnem sodišču so mu tako morali soditi znova. Ponovno je bil pravnomočno obsojen na polletno zaporno kazen, vrhovni sodniki pa so ga zdaj oprostili.