Richard Wagner – njegovo življenje, delo in stoletje

Mitja Reichenberg
14.07.2017 10:05
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Po velikem prevodu dveh knjig imamo prevedeno v slovenščino še tretjo, morda najobširnejše poročilo o delu, času in življenju Richarda Wagnerja. Delo je leta 1980 napisal Martin Gregor-Dellin (kar je dejansko psevdonim, saj je bilo njegovo pravo ime Martin Gustav Schmidt). Knjiga ima naslov Richard Wagner: njegovo življenje, njegovo delo, njegovo stoletje in je pravkar izšla pri Založbi univerze v Novi Gorici, prevod pa je naredil Simon Širca. Naj uvodoma poudarimo, da je prav Širca prevedel najprej Wagnerjevo delo Opera in drama (2013), nato pa še knjigo Spisi o Wagnerju (2015), v kateri so zbrani teksti, ki so jih o Wagnerju in njegovem delu napisali George Bernard Shaw, Thomas Mann in Theodor W. Adorno.
Poudariti je treba tudi, da je sedaj ta več ko 770 strani (!) obsegajoča knjiga, izdana v počastitev 65. obletnice Festivala Ljubljana in gostovanja Marijinega gledališča iz Sankt Peterburga, ki je s prvima deloma iz predvečera in trilogije Nibelunški prstan (Rensko zlato in Valkira) že leta 2013 navdušilo občinstvo, svojo nepozabno interpretacijo Wagnerjeve tetralogije pa sklepa avgusta letos z Siegfriedom in Somrakom bogov – kakor je prebrati v samem začetku te knjižne izdaje.
Ta knjiga postavlja pred slovenske bralce in bralke najobsežnejšo študijo Richarda Wagnerja, ki je nastala izpod peresa odličnega poznavalca in soizdajatelja njegovih avtobiografskih spisov in dnevnikov, ki jih je pisala Wagnerjeva žena Cosima. Prevajalec Simon Širca zelo dobro označi stanje duha svojega premišljevanja ob tako velikem podvigu, kakor je bil prevod tega temeljnega dela, saj v spremni besedi zapiše apel vsem začetnikom in drugim, ki vstopajo v svet wagnerjanstva ali pa tam že so. Pravi namreč, da se najpristnejša, intimna ekstaza Wagnerja ne odvija v kabinetih muzikologov in filozofov, temveč se začne v naših ušesih in poraja v naših srcih. In s tem se je možno samo strinjati.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta