Slavica Pičerko Peklar
Letošnje poletje je prenehal delovati požarni alarmni sistem na gradu in nujno je, da ga čim prej ponovno vzpostavimo, saj ptujski grad velja za visoko ogroženi objekt, poleg tega pa na gradu ni protipožarnega hidranta," direktor pokrajinskega muzeja Aleksander Lorenčič predstavlja eno od težav, s katerimi se srečujejo v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož, ki je upravljavec gradu. Dodaja, da je zato še toliko pomembneje, da ponovno vzpostavijo aktivno javljanje požara, saj je sicer možnost, da se ob požaru ustrezno in hitro ukrepa, praktično nična. Država kot lastnica ptujskega gradu, konkretneje ministrstvo za kulturo, je zdaj našlo denar za zamenjavo požarnega sistema, za kar namenja slabih 19 tisoč evrov. Za sanacijo in nadzor izvedbe del na strehi, ki je bila med letošnjimi poletnimi neurji poškodovana kar dvakrat, bo država namenila skoraj 90 tisoč evrov.
Za košnjo poskrbijo sami
Ptujski grad letno obišče več deset tisoč ljudi in zato je vsaj redno vzdrževanje grajskega kompleksa s stavbami in okoljem nujno, opozarjajo na Ptuju, kjer so po sanaciji dela grajskega obzidja zdaj vendarle dočakali nadaljevanje del na grajskem obzidju. Pred skoraj tremi leti, februarja 2015, se je porušilo kakih 30 metrov južnega grajskega obzidja, ki se vzpenja nad Prešernovo ulico in mestnim vinogradom, a na srečo podor ni bil nevaren za okoliške prebivalce. V letu 2016 je bil tisti del obzidja obnovljen, zanj je država namenila blizu 280 tisoč evrov.
"Zdaj začenjamo sanacijo zidu pod vzhodnim stolpom, a se zavedamo, in na to smo že večkrat opozorili odgovorne na ministrstvu, da je v prihodnjih letih treba grajsko obzidje, ki meri kar 1200 metrov, obnoviti v celoti. Skupaj z obzidjem pa bo treba urediti tudi štiri stolpe in Karlov portal," razlaga Lorenčič. Razkrije, da naj bi zdajšnja obnovitvena dela grajskega obzidja stala nekaj več kot 133 tisoč evrov: "Ministrstvo predvideva v prihodnjem letu izdelati konservatorski načrt za celoten grajski kompleks, za stavbe in krajino. Mi imamo izhodišča za ta načrt skupaj z muzejskimi vsebinami že pripravljene, ob tem pa zdaj skrbimo, z lastnimi financiranjem, za košnjo in tudi odstranitev zarasti."
Odprt vsak dan
Ptujski grad je odprt vsak dan od 9. do 17. ure, ko se je mogoče sprehoditi po muzejskih zbirkah. Zaradi posodobitve pa od 2. novembra v drugem grajskem nadstropju ni mogoč ogled razstave Ptujski grad skozi stoletja ter gotskega dela grajske galerije. Dela bodo trajala predvidoma do decembra. Baročni del galerije z razstavo Slikarski mojstri od 16. do 18. stoletja je odprt kot običajno, prav tako vse druge muzejske zbirke v gradu.
Grad ni stal v gozdu
Prav čiščenje grajskega griča in odstranjevanje dreves in grmovja, ki se je v preteklih desetletjih razraslo po pobočju ptujskega gradu in se vzpenjalo po obzidju in stolpih, je v preteklosti kar pošteno vznejevoljilo domačine, ki tako ogolelega griča pač niso vajeni, a, kot dodajajo zgodovinarji, ptujski grad v svoji preteklosti ni stal v gozdu, ampak se je v vsej svoji veličini vzpenjal nad Dravo.
Ali je bilo treba odstraniti domala vse rastlinje, je stvar strokovnih razgovorov, dejstvo pa je, da v pokrajinskem muzeju zdaj pričakujejo, da bodo skupaj z ministrstvom in državo sprejeli konservatorski načrt, ki bo osnova tudi za tovrstno ureditev grajskega kompleksa. Kot pravi direktor Lorenčič, se je obnova strehe na severnem grajskem traktu že začela, v prihodnje pa naj bi stekla tudi vsa druga napovedana dela, ki jih to leto financira država.
