Ko sem se pripravljala na intervju z osebo, ki najbrž največ ve o vseh presejalnih programih v Sloveniji, z doc. dr. Urško Ivanuš, vodjo Državne komisije za presejalne programe v Sloveniji in vodjo programa ZORA, sem njeno radost ob lanskem 20. rojstnem dnevu ZORE primerjala z radostjo mame, ki praznuje rojstni dan svojega otroka.
"Prej bi rekla, da sem prevzela ‘starševstvo’ od profesorice Maje Primic Žakelj, ki je bila moja učiteljica in mentorica na poti v javno zdravje in prva vodja programa ZORA,” je skromno dejala. In priznala, da so podobni občutki povezani tudi z morebitnima novima programoma PETER in LUKA, saj je v priprave intenzivno vpeta od samega začetka. Tako sva govorili o vseh slovenskih presejalnih programih in treh njenih “otrocih”, ZORI, PETRU in LUKI.
Dr. Ivanuš, lahko o presejalnih programih, ki so v Sloveniji na voljo, DORA, ZORA in Svit, v enem stavku poveste, kar jih po vašem mnenju najbolj zaznamuje?
V Sloveniji imamo vzpostavljene vse tri z dokazi podprte, populacijske organizirane presejalne programe za preprečevanje in zgodnje odkrivanje raka. Program ZORA za raka materničnega vratu je lani praznoval že 20 let delovanja, program DORA za raka dojk je lani praznoval 15 let delovanja. Program Svit za raka debelega črevesa in danke letos praznuje 15 let. Vsi trije presejalni programi so med prebivalci zelo dobro sprejeti, vsako leto znova dosegajo veliko udeležbo in že kažejo zelo spodbudne rezultate.
Ljudje pogosto ne vedo natančno, kaj pomeni presejalni program za določenega raka. V čem je bistvo populacijskega presejalnega programa?
Presejanje za raka pomeni iskanje in odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb pri navidezno zdravih osebah s preprostimi preiskavami.
Med zdravimi osebami odkrijejo tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz odkritih sprememb razvil rak, ali že imajo začetno obliko raka. Z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem predrakavih sprememb lahko preprečimo, da bi se rak sploh razvil. Z odkrivanjem in zdravljenjem zgodnjih stadijev raka pa pomembno izboljšamo prognozo bolezni, zdravljenje je učinkovitejše, manj intenzivno, kakovost življenja med zdravljenjem in po njem pa boljša. Na populacijski ravni se to kaže v zmanjšani umrljivosti zaradi raka, za katerega presejamo. Pri rakih, kjer odkrivamo in zdravimo tudi predrakave spremembe, se zmanjša tudi incidenca. Pomembno je, da so presejalni programi organizirani in populacijski. Neorganizirano, priložnostno presejanje je tako z zdravstvenega kot stroškovnega vidika manj učinkovito.
Kaj so trenutno glavni izzivi vseh že uveljavljenih in na novo nastajajočih presejalnih programov? Kako se bodo razvijali?
Dozdajšnje izkušnje pri programih ZORA, DORA in Svit kažejo, da uvajanje novega organiziranega populacijskega programa traja več let. Za pljučnega raka in raka prostate od konca minulega leta pod okriljem Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) potekata projekta LUKA in PETER, ki ju financirata ministrstvo za zdravje in ARIS. Oba projekta vodimo na Onkološkem inštitutu Ljubljana v sodelovanju z drugimi ustanovami, ki delujejo na tem področju v Sloveniji, ter v sodelovanju z Mednarodno agencijo za raziskovanje raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji (IARC-WHO). Glavni cilji obeh projektov so priprava strokovnih izhodišč za presojo novih programov na državni komisiji za presejalne programe. Pri tem bomo intenzivno sodelovali z IARC-WHO v okviru evropskega mehanizma DG REFORM in pod okriljem Mednarodne zveze proti raku v projektu za pilotno preverjanje organiziranega presejanja raka prostate v Sloveniji. Prav tako se povezujemo z drugimi državami, in sicer v okviru 32-milijonskega evropskega projekta skupnih ukrepov EUCanScreen, v katerem ima Slovenija pomembno vlogo, saj vodimo področje za vzdržno speljavo sprememb v uveljavljene presejalne programe in uvajanje novih ter področje za učinkovito vodenje presejalnih programov.
Decembra 2022 je svet EU na podlagi novih znanstvenih spoznanj posodobil priporočila za presejalne programe za raka. Nova priporočila predvidevajo tudi nekatere spremembe pri uveljavljenih programih, ki pa jih bo ttreba, tako kot vedno, tudi tokrat prenesti v slovenski kontekst. To ne gre nikoli čez noč, pripravljamo se že nekaj časa, saj smo bili vpeti v pripravo mednarodnih priporočil.
Nova priporočila predvidevajo tudi postopno preverjanje uvedbe presejalnih programov za pljučnega raka in raka prostate, v nekaterih predelih Evrope pa tudi za raka želodca. V Sloveniji smo nova priporočila pričakali pripravljeni. Ministrstvo za zdravje je že leta 2020 imenovalo državno komisijo za presejalne programe, ki bo skrbela za sistematično in organizirano vzpostavitev novih presejalnih programov.
Kako bi na splošno ocenili udeležbo in učinkovitost? Večkrat slišimo, da smo v Sloveniji - tudi zaradi majhnosti - precej uspešni pri presejalnih programih.
Udeležba v vseh treh že uveljavljenih presejalnih programih je velika in rezultati nas uvrščajo med najuspešnejše države na področju presejalnih programov za raka v Evropski uniji in svetu. Vedeti je treba tudi, da marsikje po svetu in tudi v Evropi, predvsem vzhodni, teh programov nimajo ali pa jih imajo, a so precej manj učinkoviti. Slovenija je v Evropi in širše prepoznana tudi kot ena izmed prvih držav, ki bi lahko dosegla odpravo raka materničnega vratu. Prva dva cilja Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) že izpolnjujemo, to je več kot 70-odstotna pregledanost ter učinkovito zdravljenje predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu pri več kot 90 odstotkih žensk, moramo pa doseči še tretji cilj SZO, to pa je 90-odstotna precepljenost deklic proti HPV. Tudi za dosego tega cilja se povezujemo z drugimi evropskimi državami pod okriljem projekta skupnih ukrepov PERCH.
Ni skrivnost, da je ZORA, presejalni program za raka materničnega vratu, nekako vaš otrok. Kako se razvija? Kolikor vem, že poteka nadgradnja.
Prej bi rekla, da sem prevzela »starševstvo« od profesorice Maje Primic Žakelj, ki je bila moja učiteljica in mentorica na poti v javno zdravje in prva vodja programa ZORA. So pa podobni občutki povezani tudi z morebitnima novima programoma PETER in LUKA, saj sem zelo vpeta v priprave od samega začetka. V programu ZORA se res pripravljamo na nadgradnje, kot nam jih narekujejo nova priporočila sveta EU, in sicer za določene ženske podaljšan presejalni interval, poznejši začetek presejanja in uporaba različnih pristopov. Verjamem, da bo to še izboljšalo rezultate programa ZORA. Vendar sprememb ne bomo uvedli čez noč. Prej se bomo dobro pripravili in uvedli le tiste spremembe, za katere bomo prepričani, da bodo ženskam koristile.
Če vas v tujini vprašajo o presejalnem programu ZORA, kaj jim poveste najprej?
Pohvalim se, da bo Slovenija zelo verjetno med prvimi v Evropi odpravila raka materničnega vratu.
Namreč, po uvedbi populacijskega, organiziranega državnega programa ZORA se je incidenca raka materničnega vratu zaradi pravočasnega odkrivanja in zdravljenja predrakavih sprememb v Sloveniji zmanjšala za več kot polovico in zadnja leta se že spogledujemo z odpravo tega raka.
To nam ni in ni uspelo v desetletjih zelo razmahnjenega neučinkovitega priložnostnega (neorganiziranega, oportunističnega) presejanja. Ko nam je uspelo, pa nam je, čeprav smo dvignili starostno mejo za začetek presejanja na 20 let in podaljšali presejalni interval z enega na tri leta. Zakaj nam je uspelo? Ker je bila nova presejalna strategija podprta z dokazi, ker nam je uspelo pridobiti zaupanje izvajalcev ter žensk in ker smo pod okriljem programa ZORA uvedli vse elemente organiziranega populacijskega presejanja. Program ZORA je bil prvi tovrstni program v Sloveniji, ki so ga podprli zakonski predpisi in zdravstveno zavarovanje. Zajemal je centralno koordinacijo, populacijski presejalni register, spremljanje in ocenjevanje učinkovitosti programa, stalna izobraževanja izvajalcev, zagotovil je mehanizme za zagotavljanje in nadzor kakovosti na kontinuumu zdravstvenih storitev, od vabljenja žensk na presejalne preglede do izvajanja presejanja in triaže, dodatne diagnostike, zdravljenja in spremljanja po zdravljenju. Tako sta zdaj organizirana tudi programa Svit in DORA, tako bodo zelo verjetno organizirani tudi morebitni novi presejalni programi.
